Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju sociologinja, dr. Valerija Korošec, dolgoletna zagovornica uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Ideja ima v svetu veliko zagovornikov, sploh v času, ko so pred nami velike spremembe na področju dela. Bi UTD lahko bi pravi odgovor za izzive avtomatizacije številnih poklicev? Bi lahko na področju socialne varnosti za manj sredstev ponudili več? Bo vlada uvedla otroški dodatek kot temeljni univerzalni dohodek? O vsem tem se bo z Valerijo Korošec pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo Tone Hočevar, dolgoletni novinar, dopisnik iz Srednje in Latinske Amerike, ter nato iz Rima iz Vatikana. Je ena redkih novinarskih osebnostni, ki ima izkušnje tako s televizije, časopisa in agencijskega novinarstva. S Tonetom Hočevarjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost nedeljskega intervjuja bo prvi zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki je s svojim javnim delovanjem, vtkan v same začetke nastajanja slovenske države. Pred 30 leti je bil podpredsednik Demosa, koalicije opozicijskih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah porazila nekdanje komuniste oz. stranke, ki so izšle iz družbenopolitičih organizacij bivšega režima in ki je vodila projekt osamosvojitve. Pogovor bo tekel prav o prelomnem pomenu Demosa, tudi v spoznanju, da so se pomena te koalicije zavedali toliko bolj takrat, ko je ni bilo več. Rupel izpostavlja, da je ob obiskih v tujini v tistem času, tudi predsednik Kučan nastopal z idejami Demosa. Rupel ugotavlja, da je bila samorazpustitev Demosa napaka in da je potem, ko koalicije ni bilo več, spet začel pridobivati na moči aparat bivšega režima, ki po njegovem sedaj obvladuje Slovenijo. Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualne slovenske zunanje politike, ki ji Rupel svetuje več poguma in premočrtnosti. Intervju vodi dr.Jože Možina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju norveški raziskovalec, založnik in filozof, človek, ki je peš dosegel vse tri vrhove sveta: severni tečaj, južni tečaj in goro Everest, peš, brez podpore in nekatere tudi brez radijske zveze, poleg tega je še sam dvakrat preplul Atlantski ocean in raziskoval podzemlje New Yorka. V slovenščini lahko preberemo njegovo knjigi Tišina in Hoja, v katerih raziskuje pomen teh vse večjih vrednot v našem življenju in poti vračanja k njim. Z Erlingom Kaggejem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Poslovno kariero novega generalnega direktorja FURS-a, Petra Jenka, je mogoče označiti kot "od prve do zadnje stopničke, vztrajno in počasi". Takoj po diplomi prava na ljubljanski Pravni fakulteti, se je namreč zaposlil na davčni upravi. Naslednja leta je prevzemal vedno pomembnejše funkcije, vodenje oddelkov, usklajevanje pri novih projektih, kot so bili, recimo: združitev takratne davčne in carinske uprave, izmenjava mednarodnih informacij ali uvedba davčnih blagajn. Preden je pred par dnevi prevzel vodenje Fursa, je bil namestnik dosedanje direktorice. Vse te točke njegove kariere so tudi teme pogovora, zelo natančno pa razloži tudi kako velik in pomemben center različnih podatkov ter informacij je danes Furs, kako se spopadajo z odlivi v davčne oaze in kako nameravajo zagotoviti dodatne davčne prilive v proračun, kar pričakuje vlada po zadnjih davčnih spremembah. Voditeljica Lidija Hren.
Neveljaven email naslov
