Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posegi v vodna in priobalna zemljišča v preteklosti so močno spremenili nekatere vodotoke ter življenje v in ob njih. Vse človekove dejavnosti vplivajo na okolje. Nekatere med njimi ogrožajo ekološko stanje vod.
Kompozitni materiali imajo celo paleto uporabnih vrednosti. Zaradi izjemnih lastnosti je iz njih izdelana tudi balistična zaščita.
Mineralna volna je pogosto uporabljen izolacijski material. V Evropi vsako leto pri gradnji in rušenju objektov nastane približno 2,5 milijona ton odpadkov mineralne volne, ki skoraj v celoti pristanejo na odlagališčih. S posebnim postopkom bi lahko odpadno mineralno volno preoblikovali v nove materiale, ki so lahko nadomestek za cementne gradbene proizvode.
Kompozitni materiali se uporabljajo za zgradbe, mostove in različne druge konstrukcije, pa tudi za letalske dele, čolne, jadrnice... Najnaprednejši so seveda tudi v vesoljskih plovilih. Tudi športne opreme si brez sodobnih kompozitnih materialov danes ne moremo zamisliti.
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Najbrž je prav voh tisti, ki bi ga med vsemi čuti najmanj pogrešali, če bi ga izgubili. Ljudje, ki so izgubili čutilo voha, ponavadi lahko normalno živijo in delujejo in voha velikokrat ne pogrešajo. V preteklosti pa je bila lahko izguba voha ogrožajoča. Voh je bil pomemben čut - tudi za preživetje.
Ko so ameriški vojaški raziskovalci hoteli izdelati univerzalno smrdljivo bombo, vonj, ki bi bil tako neprijeten, da bi se množica v kateri koli državi v trenutku razkropila, so ugotovili, da to ni mogoče. Ne glede na to, kako ogaben je bil neki vonj za posameznika ali kulturo, se je drugod nekomu zdel prijeten.
Tudi ljudje se privlačimo po vonju. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da imajo naši naravni vonji ključno vlogo pri ustvarjanju odnosov.
Čeprav že tisočletja udomačujemo živali, vseh živali ne moremo udomačiti. Če želimo vrsto udomačiti, mora ta navadno izpolnjevati šest meril. Živali morajo biti po naravi nagnjene k tvorjenju socialne hierarhije, razmeroma krotkejše, naravno tolerantnejše in ne smejo biti prehransko specializirane. Prav tako ne smejo biti nagnjene k paniki in begu, ko se prestrašijo. Predvsem za vzrejo gospodarskih živali pa je pomembno tudi to, da nimajo počasne rastnosti in rodnosti ter da se lahko v ujetništvu uspešno razmnožujejo.
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Damjaki so, kot vsa rejena jelenjad, šolski primer vrste na začetku procesa udomačevanja v fazi selekcije glede na krotkost. Reja damjakov je v Sloveniji že kar pogosta, a je to področje slabo raziskano. Zato so na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM s poskusi uvedbe neznanega predmeta v oboro damjakov preverjali, kako se bodo živali odzivale na novost v svojem okolju.
Da se je volk udomačil in postal domači pes, je moralo preteči več tisoč let evolucijskega razvoja. Zanimivo pa je, da je ruskim znanstvenikom uspelo udomačiti srebrno lisico v le nekaj desetletjih.
Neveljaven email naslov
