Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Izobraževalnem programu TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Mrazišča na visokih dinarskih planotah so poseljena in tamkajšnji prebivalci se ogrevajo večinoma s kurjenjem biomase. Ali to pomeni, da so mrazišča zaradi svojih značilnosti lahko bolj onesnažena z delci kot drugi predeli Slovenije?
Na eno od mrazišč se je odpravila tudi naša ekipa. V začetku marca smo preverili, kakšne so bile najnižje temperature na mraziščih Loškega Potoka in preverili, zakaj je bilo tako.
Kot posledica temperaturnega obrata v mraziščih je zanje značilna višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanje snežne odeje in za tiste, kjer je vse to izrazito, tudi vegetacijski obrat.
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO. 1.
Projekt vetrne elektrarne Gansu ali vetrna elektrarna Jiuquan je skupina velikih vetrnih elektrarn na Kitajskem. Kompleks trenutno obratuje z manj kot 40-odstotno izkoriščenostjo načrtovane zmogljivosti 20 GW. Gansu je eden od 6 nacionalnih mega projektov za vetrno energijo na Kitajskem. Z 2021 vetrnimi elektrarnami Kitajska trenutno premore največ nazivne vetrne energije na svetu, kar je 205,6 GW.
V Sloveniji imamo trenutno le dve vetrnici, eno pri Senožečah in drugo pri Razdrtem. Zakaj ravno tam in koliko električne energije proizvedeta?
V Avstraliji vsako leto divjajo požari, tudi letos. Lanski požari pa so bili eni najhujših požarov v zgodovini države. Zajeli so 11 milijonov hektarjev površin. Po ocenah svetovnega sklada za prostoživeče živali je v lanskih požarih poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. Najhujši požar v zadnjih desetletjih je prizadel približno 143 milijonov sesalcev, 2,46 milijarde plazilcev, 180 milijonov ptic in 51 milijonov žab. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri okrevanju svojega življenjskega prostora. Izgubile so namreč vsaj 30 % habitatov, saj so požari v jugovzhodnem delu Avstralije uničili okoli 7 milijard dreves. Zaradi izgube življenjskega prostora so se na seznamu ogróženih vrst znašle tudi koale.
Številni habitati, rastlinske in živalske vrste pa so ogrožene zaradi naše dejavnosti. Z varovanjem in obnovo življenjskega okolja rastlin in živali skrbimo za biotsko raznovrstnost. Ponekod smo pri tem tako uspešni, da se območja naravno ponovno naselijo. Tak primer je Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Izumrtje grozi tudi tretjini sladkovodnih rib po svetu. Tudi našemu avtohtonemu jadranskemu lipanu, ki živi v porečju Soče. Populacija svetovno znane in priljubljene lovne vrste v naravi upada zaradi podnebnih sprememb, krivolova in uničevanja drstišč. Obstoj jadranskega lipana pa dodatno ogroža tudi tujerodni evropski lipan, ki smo ga v soško porečje intenzivno naseljevali iz savskega rečnega sistema.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če se neprimerno prehranjujemo, premalo pijemo, smo v stresu in ne spimo dovolj, se nam to lahko pozna na koži. Za lepo in zdravo kožo moramo uživati raznovrstno in uravnoteženo prehrano. Kako hrana vpliva na stanje naše kože?
Neveljaven email naslov
