Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto se v Sloveniji sproži več tisoč plazov in za večino niti ne vemo. Nekatere pa sprožimo namerno, preden bi lahko ogrožali ceste, hiše ali smučišče. V Sloveniji namerno prožijo plazove na smučiščih Kanin in Vogel.
Pristanišče močno vpliva na okolico. Spremenilo je morsko obalo, morsko dno in s tem življenje v morju. Pristaniški pomoli so ponudili živalim nov življenjski prostor. Z ladjami pa k nam prihajajo tudi tujerodne vrste.
Največ tovora v pristanišče pride v kontejnerjih s posebnimi tovornimi ladjami. Ker sodobne ladje lahko naenkrat pripeljejo vse več kontejnerjev, je postal kontejnerski terminal Luke Koper premajhen, zato prav zdaj podaljšujejo prvi pomol.
Prva ladja je v pristanišču Koper pristala leta 1958. Od takrat se je Luka Koper za nekajkrat povečala in lani so tam v Kopru privezali kar 1703 ladje. Kaj vse mora imeti sodobno pristanišče?
V fizikalni uganki je Nejc Davidović tehtal banane s pomočjo pritrjenega škripca. Ali bo tehtnica pokazala pravo maso?
Obstajajo trdni dokazi, da tudi zdravim prebivalcem držav v zmernih zemljepisnih širinah severne poloble od novembra do aprila primanjkuje vitamina D. To je potrdila tudi slovenska nacionalna raziskava.
Anja Petković vas tokrat vabi, da izračunate, katera izmed dveh metod zdravljenja določene bolezni je učinkovitejša.
Prehranske potrebe po vitaminu D se spreminjajo s starostjo, letnimi časi in izpostavljenostjo sončnim žarkom. Sončnih ur je v zimskih mesecih res malo, zato je treba potrebe po vitaminu D nadomeščati s hrano ali dodatki.
Rastline na poljih in vrtovih imajo tekmeca - plevel. Na domačem vrtu ga razmeroma lahko ročno zatremo z okopavanjem, zastiranjem in drugimi mehanskimi ukrepi, na velikih poljih pa bi za tako zatiranje potrebovali ogromno časa in delovne sile, zato v intenzivnem kmetijstvu uporabljajo herbicide. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa raziskujejo, kako bi tudi na velikih poljih plevel učinkovito zatirali z mehanskimi ukrepi.
Na pultu je 8 listov papirja, na katerih so napisana števila 1, 2, 4, 8, 16, 32, 64, 128. Anja vzame nekaj listov, ostale prepusti Renati. Ko obe seštejeta števila na svojih listih, je Anjina vsota za 31 večja od Renatine. Koliko listov je vzela Anja?
Metan nastaja tudi ob razkrajanju bioloških odpadkov. S posebnimi sistemi pa v zbirnih centrih odpadkov in na odlagališčih poskrbijo, da metan ne gre v naše ozračje, ampak ga koristno porabijo. Poglejmo, koliko metana nastaja na Ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki ter kako ga zberejo in uporabijo.
Metan pa nastaja tudi z biološkimi procési, med njimi je prebavni proces govedi. Na svetu je okoli milijarda in pol krav, ki v ozračje sprostijo okoli 150 milijonov ton metana. To pomeni okoli 5-odstoten delež celotnih izpustov metana. V slovenskem kmetijstvu metan prispeva ⅔ vseh toplogrednih plinov, ki se sprostijo iz kmetijstva. Dobro polovico prispeva metan iz prebavil rejnih živali. Približno 15 % še metan, ki se sprosti med skladiščenjem živinskih gnojil. Govedoreja sprosti iz prebavil 96% vsega metana v Sloveniji. Sledi drobnica z 2% in s po enim odstotkom še prašičereja in konjereja.
Neveljaven email naslov
