Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza. V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Majski Opus bo filmsko obarvan, letos namreč mineva 100 let od smrti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je med drugim napisal povest Cvetje v jeseni, po kateri je nastal tudi eden od najbolj priljubljenih in ganljivih slovenskih filmov. V Opusu bomo pobliže spoznali glasbo Urbana Kodra, skladatelja, katerega soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja. V dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
V tokratnem Opusu bodo predstavljeni trije uspešni kitaristi mlajše generacije, to so Aljaž Cvirn, Jure Cerkovnik in Erazem Grafenauer. Aljaž in Jure že več let živita v Švici, kjer sta tudi študirala, zdaj pa v Zurichu poučujeta, nastopata in snemata, včasih tudi v duu. Izidor Erazem Grafenauer pa ostaja zvest slovenskemu občinstvu, tako je med drugim zasnoval edini kitarski cikel pri nas in sicer v Cekinovem gradu v Ljubljani, kamor vabi tudi ugledne tuje kitariste.
V februarskem Opusu boste spoznali člane tria Firšt, nenavadne komorne zasedbe, ki si uspešno utira pot na koncertne odre, sicer pa so vsi trije akademski glasbeniki aktivni v številnih orkestrih in komornih zasedbah, v svojih vrstah imajo tudi skladatelja Leona Firšta, ki piše tako simfonično glasbo kot glasbeno-scenska dela in filmsko glasbo, za sabo ima že več kot osemdeset skladb različnih naročnikov. Miha Firšt je močno vpet tudi v oblikovanje programa Hiše kulture Celje, kamor vabi eminentne orkestre, soliste in dirigente, med njimi je bil gost s svojim komornim orkestrom tudi dirigent Davorin Mori, ki ga bomo prav tako spoznali v tej oddaji.
V januarskem Opusu boste videli portret vsestranske glasbenice in performerke Zvezdane Novaković, ki s svojo ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo sega na različna področja delovanja- od komponiranja do glasbeno-gledaliških projektov in oblikovanja gline, rdeča nit pa je vedno njen vokal. Z različnimi vokalnimi tehnikami starih slovanskih in balkanskih ljudskih pesmi neguje izročilo naših prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Izobraževala se je v Avstriji, Bolgariji in na Švedskem, sicer pa je svoje praktične izkušnje pridobivala na terenu med še živečimi ljudskimi pevci, več let pa se je kalila pod vodstvom Karmine Šilec v svetovno znanem zboru Carmina Slovenica. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki, med katerimi so tako tisti s področja klasične glasbe kot gledališki režiserji in performerji, ki začutijo njeno prekipevajočo energijo, s katero sega daleč nazaj v svetove prednikov.
V decembrskem Opusu se bomo spomnili 100-letnice rojstva skladatelja, pedagoga, dirigenta in publicista Vladimirja Lovca, ki je na svojstven način zaznamoval primorsko kulturo in še posebej glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Koper je njegovo mesto, ki mu je posvetil tudi simfonijo, v zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili še pri koperski stolnici, v kateri so pred letom dni postavili največje orgle v Sloveniji. Videli bomo zahtevno postavitev teh orgel ter skozi pogovore in muziciranje spoznali njihov pomen tudi v koncertnem in ne le sakralnem smislu.
Ob letošnji 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha so se ga s številnimi prireditvami spomnili predvsem v rodnem Šoštanju, sicer pa je temu pesniku v poklon med drugim izšla monografija Kajuh v glasbi dr. Franca Križnarja, v njej so predstavljene vse uglasbitve Kajuhove poezije, ki jih bomo prek odlomkov delno spoznali v oddaji Opus. Letos pa mineva tudi 140 let od ustanovitve najstarejšega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku, v Opusu bo tekla beseda o pomenu in poslanstvu tega društva nekoč in danes. Oddajo pripravlja in vodi Darja Korez Korenčan.
V Opusu bo tokrat predstavljen Varaždinski festival baročne glasbe z več kot polstoletno tradicijo. Festival poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra in vsakokrat izbere drugo državo, ki je s svojimi izvajalci osrednja gostja, letos je to Irska, kjer še vedno ohranjajo staro keltsko tradicijo ter prvinsko glasbeno in plesno izročilo. Koncerti z uglednimi mednarodnimi zasedbami potekajo na različnih prizoriščih v starem delu mesta in v njegovi okolici na dvorcih, trgih, palačah in v cerkvah. Festival ima veliko spremljevalnih prireditev, sicer pa sodeluje tudi s festivalom stare glasbe v Radovljici, zato bo v drugem delu oddaje tekla beseda tudi o tem festivalu, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja.
Aleksander Gadjijev je gotovo najuspešnejši slovenski pianist, ki po lanski 2. nagradi na najzahtevnejšem klavirskem tekmovanju v Varšavi, osvaja koncertne odre po vsem svetu, saj ima ponudbe za koncerte, recitale, snemanja in turneje iz najuglednejših koncertnih dvoran, njegovi koncerti so vedno razprodani, tako je tudi pri nas. V septembrskem Opusu boste spoznali družino Gadjijev, poleg Aleksandra tudi mamo in očeta, oba pianista in klavirska pedagoga, ki sta na svojstven način zaznamovala Aleksandrovo glasbeno pot. Ekipa Opusa je družino obiskala v Gorici, kamor se Aleksander vedno rad vrača, sicer pa živi v Berlinu. Pripovedoval je o svojih začetkih, doživljanju glasbe, vplivu staršev nanj, koncentraciji, o širini svojega zanimanja in še marsičem, svojo pripoved pa popestril z glasbenimi odlomki. Oddajo je pripravila Darja Korez Korenčan.
Vojna v Ukrajini odpira rane, ob katerih nihče ne more ostati hladnokrven, na vojne so se skozi zgodovino z glasbo odzivali tudi številni skladatelji. Majski Opus bo tako ponudil vpogled v glasbeno ustvarjalnost na temo vojne, revolucije in upora, z odlomki bodo kronološko predstavljena največja dela s področja klasične glasbe, katerih nastanek so spodbudili vojaški dogodki, vojne razmere ali določene osebnosti, ki so na svojstven način zaznamovale prelomne dogodke svetovne zgodovine. Spoznali boste tudi delček slovenske ustvarjalnosti med NOB, kaj so doživljali nekateri ideološko sporni skladatelji in kateri skladatelji so z glasbo opozarjali na strahote 2. svetovne vojne. Urednica in avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V tokratnem Opusu bo predstavljen portret glasbene družine Kamplet, v kateri izstopata brata pianista, ki prejemata najvišje nagrade na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, sicer pa starejši Nejc študira podiplomsko v Hannovru, mlajši Adam pa v Gradcu. Oba imata več skupnih hobijev, med drugim tudi pilotiranje športnih motornih letal, a primarna je ljubezen do glasbe, ki so jo imeli v genih že njuni predniki. Nejc Kamplet je poleg Aleksandra Gadjieva pri nas eno najbolj izstopajočih imen mlajše pianistične generacije, ki na različnih koncertnih odrih in festivalih izvaja tako recitale kot klavirske koncerte s simfoničnimi orkestri.
Neveljaven email naslov
