Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.
V Opusu bomo predstavili slovenska glasbena umetnika, ki že vrsto let delujeta v tujini. To sta flavtist Martin Belič in violončelist Primož Zalaznik. Martin Belič je asistent soloflavtist v uglednem orkestru Münchenski filharmoniki. Redni član orkestra je postal leta 2007. Svoje znanje že desetletje prenaša na mlajši rod. Na avstrijskem Koroškem vodi mojstrske seminarje skupaj s svojim nekdanjim profesorjem Mihaelom Martinom Koflerjem, v Slovenski Bistrici, kjer je začel svojo glasbeno pot, pa vodi poletno šolo. Letos smo ga spremljali na Bistriškem gradu, kjer je bil nekoč sedež glasbene šole. V tej so danes nadvse ponosni na svojega rojaka. Spoznali bomo njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila žal tudi zelo trpka. A vendarle ni nikoli obupal. Primož Zalaznik pa bo opisal pot, ki ga je vodila od Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do Dunajskih simfonikov. Nekaj časa je igral tudi pri Dunajskih filharmonikih. Občasno ga mika solistično muziciranje in sodelovanje v komornih zasedbah, sicer pa je predan dunajskemu simfoničnemu orkestru. Tam je dobil redno zaposlitev, s katero je popolnoma zadovoljen.
Bliža se konec šolskega leta in večina mladostnikov se pripravlja na čim boljše ocene. V Opusu pa bomo spoznali izjemno glasbeno družino, v kateri so kar trije nadarjeni glasbeniki, ki se šolajo na domu, večino časa pa usmerjajo v študij inštrumenta. 15-letna Patricija je ena najmlajših študentk violine na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, njena starejša sestra Klara prav tako na Dunaju študira violončelo, po njuni glasbeni poti gre tudi njun desetletni brat David. V oddaji bomo spoznali še očeta Mateja Avšiča, glasbenega pedagoga, ki je svoje življenje in delo povsem prilagodil svojim otrokom. Razložil bo, kako je zasnoval urnik in zagotovil kar največji izkoristek študijskih ur na Dunaju ter organiziral vso logistiko, ki je do potankosti podrejena obveznostim otrok.
Vito Žuraj spada med najuspešnejše slovenske skladatelje, njegova dela naročajo in izvajajo najuglednejši ansambli, izvajalci sodobne glasbe, po svetu, kot so Newyorški filharmonični orkester, BBC-jev Škotski simfonični orkester, Ensemble Modern iz Frankfurta, ansambel Klangforum z Dunaja, Simfonični orkester Bavarskega radia, njegova skladba je med drugim zazvenela ob odprtju moderne Filharmonije na Labi v Hamburgu. 18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del. V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
Glede na to, da je april mesec avtizma, bomo v oddaji predstavili ranljive skupine s posebnimi potrebami in možnosti za njihovo glasbeno izobraževanje. Pred kratkim je namreč Akademija za glasbo v Ljubljani organizirala mednarodni simpozij na temo inkluzije oz. vključevanja otrok z motnjami avtističnega spektra v glasbene šole. Ob strokovnem posvetu so pripravili tudi koncert, na katerem se je bilo mogoče prepričati o tem, kako lahko s pravilnim usmerjanjem otrok z avtističnimi motnjami odkrijemo njihove največje zmožnosti. V oddaji bodo učitelji, profesorji, mentorji, dijaki in starši spregovorili o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako jih premagujejo, kdo jim pri tem pomaga itd. Spoznali bomo, kako delajo s takšnimi otroci v zasebnem glasbenem centru Doremi na Bledu, ter se pogovarjali s starši, ki so svojemu avtističnemu otroku pomagali, da je maksimalno razvil svojo glasbeno nadarjenost.
V oddaji bo predstavljena slovenska nacionalna opera Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki je bila premierno uprizorjena v Graški operi z avstrijskim ansamblom v slovenskem jeziku. Gre za prelomni dogodek v slovenski operni kulturi, o čemer bosta govorila intendant graške Opere in umetniški direktor ljubljanske Opere, ki je opravil tudi redakcijo partiture. Glede na to, da se je Anton Foerster izpopolnjeval pri češkem skladatelju Bedřichu Smetani, se bomo spomnili 200. obletnice rojstva tega največjega češkega skladatelja. Smetani bo posvečen letošnji festival v Ostravi, na katerem bodo uprizorili vseh njegovih osem oper. Med njimi bosta tudi Dve vdovi, ki ju je režiral slovenski režiser Rocc. Slovenski baritonist Jaka Mihelač pa bo spregovoril o svoji glasbeni karieri. Sezona 2023/24 je zanj izjemno uspešna, saj je po večletnem sodelovanju v opernem studiu znamenite Berlinske državne opere – Staatsoper Berlin – podpisal pogodbo o stalnem angažmaju v tej operni hiši, ki velja za eno najuglednejših v Evropi.
Letos mineva 170 let od smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič, ki je ustvarjala pod psevdonimom Turnograjska, saj je bil njen dom grad Turn v Preddvoru. Lani je bil na temo njenega ustvarjanja organiziran tudi znanstveni simpozij, ki je med drugim predstavil njen pomen za slovensko glasbeno zgodovino. Skladala je klavirske skladbe in samospeve na slovenska besedila. Čeprav zaradi zgodnje smrti ni ustvarila obsežnega opusa, je na svojstven način zaznamovala kulturo slovenskega naroda, saj se je zavzemala za slovenski jezik in bila prva ženska v času razvijanja pripovedništva na Slovenskem. V oddaji Opus boste ob različnih sogovornikih, odlomkih in igranih prizorih spoznali življenje in delo Josipine Turnograjske, ki jo pri nas v največji meri raziskuje dddr. Mira Delavec; za ohranitev slovenske kulturne dediščine je ustanovila tudi Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Božična glasba je zelo raznolika – sega od ljudskega izročila do sodobnih skladb. V tokratnem Opusu bomo spoznali glasbo, ki so jo skladatelji posvetili božičnemu času, izvedli pa jo bodo slovenski poustvarjalci, ki na svoj način izstopajo iz programske ponudbe. Tako bomo med drugim spoznali edini profesionalni družinski klavirski trio Rupnik, pa nenavaden duo v sestavi orgle in orglice z organistko Polono Gantar in Mirom Božičem ter simfonični orkester Cantabile s tradicionalnimi gala božičnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nova Gorica bo l. 2025 evropska prestolnica kulture, na kar se že intenzivno pripravlja, nas pa je zanimalo, kako na tem območju sobivajo objekti kulturne dediščine in glasba. V oddaji smo zbrali nekaj najbolj izstopajočih glasbenih ciklov, odigranih po gradovih, dvorcih, nekdanjih podeželskih vilah in drugod. Skozi arhitekturno zgodovino teh ambientov nas bodo vodile pripovedi in glasba različnih slogovnih obdobij. Večplastno dogajanje v Novi Gorici, Brdih in širši goriški pokrajini dokazuje, da je na tem območju glasbena tradicija globoko zakoreninjena, ponekod pa jo bo treba ponovno oživiti, saj je izgubila nekoliko prvotnega sijaja.
V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza. V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Majski Opus bo filmsko obarvan, letos namreč mineva 100 let od smrti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je med drugim napisal povest Cvetje v jeseni, po kateri je nastal tudi eden od najbolj priljubljenih in ganljivih slovenskih filmov. V Opusu bomo pobliže spoznali glasbo Urbana Kodra, skladatelja, katerega soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja. V dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
Neveljaven email naslov
