Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos praznujemo evropsko leto kulturne dediščine, kar je tesno povezano tudi z mednarodnim festivalom Imago Sloveniae-podoba Slovenije, ki že tri desetletja revitalizira številna stara slovenska jedra, cerkve in gradove ter druge zgodovinske ambiente po Sloveniji. Začelo se je v Ljubljani z oživljanjem starega mestnega jedra, za kar je dal pobudo pokojni profesor Primož Lorenz, kmalu je dobil podpornike v najuglednejših osebnostih in ustanovah, tako je nacionalni projekt dobil sedež na SAZU ter se začel povezovati tudi z mednarodnim okoljem. Danes je Imago po obsegu eden največjih kulturnih projektov v Sloveniji, povezuje 25 občin in krajev in več kot 30 koncertnih prizorišč, vsako leto se skozi različne cikle zvrsti več kot 100 koncertov klasične, jazz in etno glasbe. Ob izjavah različnih sogovornikov in arhivskih posnetkov se bodo skozi oddajo prepletali odlomki najbolj znanih del v izvedbi Simfonikov RTV, Slovenske filharmonije ter domačih in tujih solistov. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiserka: Magda Lapajne
V Cankarjevem letu je prav, da se spomnimo tudi, kako se je skozi glasbeno ustvarjalnost manifestirala moč Cankarjeve besede. Arhiv TV Slovenija hrani opere in balete, ki so nastali izpod peresa naših skladateljev, spodbudila pa so jih največja Cankarjeva dela, kot so Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, pa Hlapec Jernej in njegova pravica, Kurent in nekatere črtice iz posameznih zbirk. Med najbolj odmevne zborovske skladbe sodi gotovo Oče naš hlapca Jerneja, ki je buril duhove pred desetletji kot tudi danes, predstavili bomo tudi najnovejše zborovske kompozicije in samospeve, posvečene Ivanu Cankarju. V oddaji bodo spregovorili različni sogovorniki, skozi odlomke pa bodo odstrta dela, ki so danes žal skorajda pozabljena. Avtorica oddaje: Darja Korez-Korenčan Režiser: Aljaž Bastič
Zvezdana Novaković je ena najbolj prodornih intermedijskih umetnic pri nas, med drugim je magistrirala iz grlenega petja v Bolgariji, izjemno blizu ji je tudi gledališče, saj z najbolj znanimi režiserji snuje različne glasbeno-scenske projekte, ki temeljijo na originalnih pesnitvah in ljudskem izročilu balkanskih in skandinavskih narodov. Novakovićeva se je kalila pri Karmini Šilec, njena vzornica je tudi Ljoba Jenče, ki je z vztrajnostjo in veliko vpetostjo v mednarodni kulturni prostor dosegla zaščito slovenske glasbene, nesnovne dediščine in lani prejela posebno nagrado Europa Nostra za projekt Mladi čuvarji izročila. Opus bo tokrat s prepletom videa, besede in glasbe odstiral manj znane zvočne svetove z dvema umetnicama, ki sta s svojim inventivnim pristopom in raziskovanjem različnih vokalnih tehnik avtentično glasbeno govorico dvignili na najvišjo raven sodobne poustvarjalnosti. Voditeljica: Darja Korez Korenčan, režiser: Aljaž Bastič
Placido Domingo velja za največji glasbeni fenomen našega časa, saj ni le svetovno znan tenorist, ampak poje tudi vse največje baritonske vloge, dirigira zahtevne operne produkcije po vsem svetu, vodi pomembne kulturne ustanove in festivale, je pobudnik številnih dobrodelnih koncertov, ustanovitelj mednarodnega tekmovanja opernih pevcev , dobitnik 14 grammyjev in kar 17 častnih doktoratov. Do zdaj njegovih rekordov v številu vlog na odrih v najuglednejših opernih hišah po svetu ni presegel še noben drug operni pevec. Zelo dobro pa se na odrih počuti tudi takrat, ko nastopa z znanimi umetniki s področja popularne glasbe, ko lahko poje za množično občinstvo, ki mu vedno stoje aplavdira. V Sloveniji bo z arijami in popularnim programom iz muzikalov in drugih zvrsti nastopil prvič 20. januarja, intervju z njim pa smo posneli v Valenciji, kjer je reden gost v eni najmodernejših opernih hiš na svetu, v kateri je po njem imenovana med drugim tudi ena od elitnih dvoran. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Obiskali smo dunajsko državno opero, ki velja za eno najprestižnejših opernih hiš v Evropi, v kateri nastopajo najuglednejši umetniki z vsega sveta, med njimi v tej operni hiši že vrsto let poje Marjana Lipovšek, pred šestimi leti se ji je pridružila še mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je stalno angažirana in dobiva vedno večje vloge. V orkestru pa je uspešno prestala prvo preizkusno sezono violinistka Petra Kovačič, ki nastopa tudi v orkestru Dunajskih filharmonikov, obenem sodeluje v novoustanovljenem Slovenskem komornem orkestru Dunaj, ki ga vodi dirigentka Jera Petriček Hrastnik. V drugem delu oddaje pa bo spregovorila mlada sopranistka Nika Gorič, ki se jih vedno bolj odpirajo pota na koncertne in operne odre, največ priložnosti za nastope ima v Londonu, kjer je tudi zaključila študij na Kraljevi akademiji za glasbo in letos prejela tudi najvišje-kraljičino priznanje za umetniški doktorat opernega oddelka te akademije kot najboljša študentka leta. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan Režiser: Aljaž Bastič
Platforma Kickstarter bo imela prvič tudi klasični glasbeni projekt, v katerem bo slovenski trio akademskih glasbenikov z neobičajno zasedbo (flavta, rog in klavir)zbiral denar za nove skladbe domačih in tujih skladateljev in za podporo pri izvedbi ter snemanju teh kompozicij. Gre za novost, ki bo prvič predstavljena prav v Opusu. Gonilna sila tega projekta je hornist Robert Petrič, ki izhaja iz glasbene družine, v tem Opusu pa se bosta prepletali še ustvarjalnost in poustvarjalnost glasbene družine Jež-Brezavšček s poudarkom na avtorskem večeru skladateljice Brine Jež Brezavšček. Glasbeniki pa so tudi v družini uspešne mlade violončelistke Sare Čano, ki je letos postala lavreatka 10. mednarodnega tekmovanja Čajkovski. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Muzikali so se v zadnjem času na Slovenskem izredno razmahnili, ogledamo si lahko tako licenčne kot izvirne slovenske, bolj profesionalne in ljubiteljske, z revijskim orkestrom in manj zahtevno zasedbo - za vse pa velja, da so množično obiskani in imajo veliko ponovitev po vsej Sloveniji. V oddaji boste spoznali producente in ustvarjalce naših muzikalov, slišali nekaj odlomkov in songov najbolj znanih muzikalov ter izvedeli kaj več o šolanju za to zvrst pri nas in v tujini. V glasbeni sezoni 2017/18 se bodo na različnih koncih sveta spomnili stote obletnice rojstva Leonarda Bernsteina, ki je med drugim skomponiral glasbo za znani muzikal Zgodba z zahodne strani, letos pa mineva tudi 100 let od prve objave Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni, po kateri je nastal pred vrsto leti film, zdaj pa še muzikal. O tem bo prav tako tekla beseda v oddaji, kakor tudi o najbolj znanih produkcijah muzikalov na londonskem West Endu in newyorškem Broadwayu. Oddajo pripravlja in vodi Darja Korez-Korenčan.
V junijski oddaji Opus bo gostja v studiu zborovska dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki vodi Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, s katerim odhaja na svetovni zborovski simpozij v Barcelono. Letos praznujeta 60 let delovanja otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, ki ju bomo v oddaji pobliže spoznali, ob koncu pa bo predstavljen še avstralski zbor, ki neguje tradicijo petja avstralskih staroselcev-aboriginov.
V tokratnem Opusu bo tekla beseda o t. i. zvočnih kopelih z različnimi glasbili in zvočili, njihovih načinih izvedbe in učinkih. Zvočnih terapij je dandanes kar precej, zato bomo tokrat predstavili tisto, ki je podprta z znanstveno raziskavo dr. Albince Pesek, ki se s tem ukvarja že več kot desetletje. Albinca Pesek je poučevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in napisala vrsto glasbenih učbenikov za osnovne šole, zdaj pa samostojno prireja seminarje, delavnice za vzgojitelje, učitelje in druge slušatelje, ki želijo spoznati moč zvočne terapije. S tem so tesno povezani tudi Bachovi plesi, ki jih Peskova širi med ljudi z namenom pozitivne naravnosti , kar nudi simbioza ustrezno izbrane glasbe in plesa. Dr. Albinca Pesek se v svojih projektih povezuje tudi s soprogom Marjanom Šijanecem, skladateljem-specialistom za elektroakustično glasbo, ki se posveča elektronski obdelavi zvoka različnih evropskih, azijskih in indijskih glasbil. Režiser: Aljaž Bastič
Oddaja Opus bo tokrat posvečena stari glasbi , saj je pred kratkim v Cankarjevem domu gostoval reški operni ansambel s Händlovo opero Julij Cezar v Egiptu, ob tem boste spoznali tudi oddelek za staro glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo in eno naših prvih diplomantk na čembalu Evo Dolinšek. Slovenci imamo zvesto občinstvo, ki spremlja koncerte stare glasbe, zato bo tekla beseda tudi o festivalih v Radovljici in Brežicah, pa o ciklu na SAZU-ju z naslovom Stara glasba na Novem trgu in o ansamblu Borisa Šinigoja Nova Schola Labacensis. Režiser: Aljaž Bastič
V tokratni oddaji Opus bo tekla beseda o glasbeni ustvarjalnosti žensk, saj je v primerjavi s poustvarjalkami še vedno malo skladateljic, a v zadnjih letih se položaj izboljšuje. Imamo namreč pravi bum mladih uspešnih skladateljic, ki pišejo tako solistično kot komorno, orkestralno in zborovsko glasbo. Nekaj skladateljic ima tudi izvedbe na pomembnih mednarodnih festivalih po svetu. V oddaji bo celovito predstavljeno komponiranje žensk skozi zgodovino, saj so že od nekdaj komponirale, le da so bile iz različnih razlogov zamolčane, kajti kreativne, pogumne, drzne in razmišljujoče ženske v družbi niso imele kaj iskati, njihova vloga je bila omejena na skrb za družino. Danes na srečo ustvarjalnih žensk ne zatirajo več, tako se mnoge med njimi preizkušajo tudi v komponiranju, pri čemer segajo na prav vsa področja - od samospevov do opernih, dramskih in filmskih projektov.
V tokratni oddaji bomo govorili o tem, kako se pohlep in grabežljivost odražata skozi operne librete. Za izhodišče bo služila prva izvedba Wagnerjevega Renskega zlata v Sloveniji, saj je v tem delu Wagner skozi germansko mitologijo vizionarsko zaznaval vse to, kar odslikava današnja , kapitalistično naravnava družba. Inscenacija te opere je zasnovana prav v tem duhu, namreč Wagnerjeve mitološke like prikazati na sodoben način kot osebe, ki s svojo grabežljivostjo in slo po oblasti, vodijo svet v propad. Poleg Wagnerjevega libreta je v operni literaturi kar nekaj znanih del, ki so se skozi operne uprizoritve lotile te tematike- vse od 18. stoletja do danes , vsem je skupni imenovalec pohlep po oblasti in bogastvu, ki je danes še bolj prisoten kot kdajkoli prej in ostaja ključni problem sodobnega časa.
Neveljaven email naslov
