Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec maja 2015 je bilo v evidenci brezposelnih med 112.385 prijavljenimi 17.233 invalidnih oseb, od tega je bilo 20 gluhih s priznano 70-odstotno telesno okvaro. Pomemben delodajalec invalidov so invalidska podjetja; v 142 delujočih invalidskih podjetjih je zaposlenih 5323 invalidov, kar pomeni 20 odstotkov vseh zaposlenih invalidov. V oddaji bomo predstavili delovanje invalidskega gradbenega podjetja Zaupanje v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Za gluhe in naglušne osebe jo uspešno izvaja koncesionar Racio iz Celja, ki mu je lani uspelo zaposlitev najti 63 gluhim in naglušnim oziroma skoraj polovici od vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Racio je tudi partner dvoletnega evropskega projekta Vidusign, ki je namenjen mladim gluhim kot priprava na poklicno življenje. Oddajo zaokrožamo s portretom Martina Valentinčiča, ki se kljub okvari sluha v družinskem hotelu San Martin v Goriških brdih usposablja za delo v gostinstvu.
Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.
Dobrega pol leta po uveljavitvi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila upravičenci opozarjajo na pomanjkljivosti ureditve. Iz košarice pravic so izključene naglušne osebe z manj kot 80-odstotno izgubo sluha, trajnostna doba tehničnih pripomočkov je predolga, cenovni standard za komunikacijska sredstva pa prenizek. Svet za tehnične pripomočke, ki naj bi bil vzpostavljen v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo predlog sprememb pravilnika pripravil predvidoma do konca leta. Obiskali smo tudi mednarodno strokovno konferenco »Slišim, a ne razumem« v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoške fakultete v Ljubljani ter samopomočno skupino naglušnih v Murski Soboti, ki posameznikom z okvaro sluha pomaga pri sprejemanju njihove hibe in jim vliva samozavest. Vabljeni, da se nam pridružite pred televizijskimi sprejemniki ali na spletu!
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 daje gluhim pravico do uporabe svojega, znakovnega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami in izvajalci javnih služb. 13 let po uveljavitvi zakona nekatere fakultete, izvajalke javne službe v visokem šolstvu, gluhim študentom še vedno odrekajo plačevanje stroškov tolmačenja. Kršenje omenjenega zakona ostaja brez sankcij, škodo pa plačujejo cele generacije gluhih študentov. Med njimi tudi Gašper Rems, študent restavratorstva, ki mu Akademija za likovno umetnost in oblikovanje z izgovorom, da primanjkuje sredstev, ne plačuje tolmača. Po drugi strani pa je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je prav tako članica Univerze v Ljubljani, našla denar za financiranje tolmača gluhemu Samu Dolancu. Kako je mogoče, da v isti državi z istimi zakoni za različne fakultete veljajo različna pravila? V oddaji soočamo odgovorne s pristojnega ministrstva za visoko šolstvo, univerze in obeh fakultet ter s sogovorniki z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in Društva študentov invalidov Slovenije iščemo poti do dokončne odprave diskriminacije gluhih študentov.
27. april je mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Na prometnih cestah smo izpostavljeni hrupu nad 85 decibelov, v številnih tovarnah so stroji glasnejši od 100 dB, glasnost koncertov pa dosega tudi 110 dB, čeprav lahko že hrup nad 85 dB nepopravljivo okvari slušne čutnice in privede do trajnih poškodb sluha. Kako si lahko svoj sluh učinkovito zaščitimo? In kaj lahko storimo, če je naš sluh že okvarjen in slabše slišimo? Darja Pajk je z uporabo slušnega aparata in drugih tehničnih pripomočkov za naglušne premagala svojo okvaro sluha in se normalno vključuje v slišeče življenjsko in delovno okolje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa opozarja na potrebo po podnaslavljanju televizijskih oddaj, nameščanju indukcijskih zank v javne ustanove in sistemski rešitvi rehabilitacije naglušnih oseb, ki jih je v Sloveniji, po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, že okoli 200 tisoč.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo izdala knjigo Metulj. Publikacija je posebnost, saj slovenščino združuje z ilustracijami kretenj in slovenskim znakovnim jezikom (SZJ) na DVD-ju. Pri nastajanju knjige so sodelovali mladostniki s posebnimi potrebami. Slikanico Metulj si lahko izposodite v knjižnici ali jo brezplačno naročite pri Zvezi. Zveza je prav tako avtor in izdajatelj spletnega slovarja SZJ in mednarodnih kretenj, dostopnih na povezavi www.gluhi.si. Spletna slovarja sta koristen učni pripomoček za tečajnike slovenskega znakovnega jezika. Zveza že vpisuje tečajnike za prvo, drugo in tretjo stopnjo SZJ. Čeprav je svetovni splet neusahljiv vir informacij in znanja, pa v svetovalnici LogOut in Zavodu Varni internet opozarjajo na naraščajoče število mladostnikov in odraslih, ki se spopadajo z odvisnostjo od spleta. Gre za sodobno duševno motnjo. Gostili bomo mater ozdravljenega spletnega odvisnika.
Avto-moto zveza Slovenije se zavzema za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, tudi voznikov s posebnimi potrebami. Prav zato so pri AMZS razvili aplikacijo AMZS Pomoč na cesti in v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirali brezplačni tečaj varne vožnje za 40 gluhih in naglušnih šoferjev. Kakšne pravice imajo gluhi tujci v Sloveniji? Spoznali bomo gluho Lalito ali Pong Pong v tajščini, ki se je lani spomladi iz Tajske preselila v Slovenijo. Živi s slišečimi starši in obiskuje Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Od 28. marca do 5. aprila bodo v Rusiji, v Sibiriji, potekale 18. zimske olimpijske igre gluhih. Med 344 tekmovalci iz 27 držav bo tudi predstavnica Slovenije, mlada, 17-letna obetavna smučarka Anja Drev.
8. marca 1909 so v Združenih državah Amerike potekale prve množične demonstracije za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Istega leta se je na Goričkem rodila Matilda Serec. Vse življenje je trdo delala doma – brez plačila. Gluhi Fridi Planinc je bila visokošolska izobrazba nedostopna, zaposlila se je kot šivilja. 15 let je vodila Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana in postala prva predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tudi Anica Žeslin je sprva delala kot šivilja, po rojstvu otrok pa je ostala doma, finančno odvisna od moža. Podobna usoda je doletela gluhoslepo Miroslavo Čad. 106 let po demonstracijah za enakopravnost ženske v EU v povprečju zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.
Slovenski kulturni praznik je tudi praznik gluhe manjšine v Sloveniji. Njene pripadnike povezujeta slovenski znakovni jezik in bogata kulturna ustvarjalnost. V tokratni oddaji bomo pokukali v zakulisje 10. gledališkega festivala gluhih, ki je v organizaciji Društva gluhih in naglušnih Posavja Krško v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije potekal v Brežicah. Obiskali smo 8. filmski festival gluhih, ki ga je gostilo koprsko društvo. Po Muzeju novejše zgodovine Slovenije nas je vodil gluhi vodnik Gašper Rems. Tudi sicer kulturne ustanove postopoma odpirajo svoja vrata osebam z okvaro sluha. Preverili smo, kje so napeljane indukcijske zanke za uporabnike slušnih aparatov, in koliko kulturnih dogodkov je pretolmačenih v slovenski znakovni jezik. Gluha skupnost si veliko obeta od Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.
V okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija je zaživel spletni portal Dostopno.si, ki združuje programske vsebine v slovenskem znakovnem jeziku in s podnapisi za gluhe in naglušne ter oddaje z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Generalni direktor mag. Marko Filli zagotavlja, da bo prilagojenih vsebin za senzorne invalide na RTV Slovenija v prihodnosti še več. Slovenska zakonodaja gluhim ne dovoljuje vožnje motornega vozila za poklicne namene, kot amaterski vozniki pa lahko vozijo brez omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. S člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje smo obiskali AMZS Center varne vožnje na Vranskem. V neprofitni komunikacijski kampanji Zvoke v roke, ki jo je zasnovala agencija Pristop, so svoje moči združili Val 202, pevka Neisha in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Videospot Neishine avtorske pesmi Visoko nad oblaki na glasbenih lestvicah širi sporočilo o pomenu sluha, komunikacijskih izzivih in lepoti znakovne govorice.
Od septembra 2014 se štirje gluhi učenci, ki obiskujejo redno osnovno šolo, in sicer v Cerknem, Komendi Moste in Ribnici, končno lahko šolajo s pomočjo tolmačev slovenskega znakovnega jezika (SZJ), in sicer v obsegu desetih 20-minutnih enot tolmačenja na teden. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da so s takšno rešitvijo gluhim otrokom v integraciji omogočili enakovredno vključevanje v izobraževalni proces. Stroka se s tem ne strinja, saj tako Zakon o uporabi SZJ kot Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami predvidevata rabo tolmača v obsegu ur, kot jih gluhi učenec zares potrebuje. Obiskali smo tudi Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer v razredih z gluhimi učenci izvajajo dvojezični pouk.
Neveljaven email naslov
