Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marca je v smučarskem središču Innerkrems potekalo drugo svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju. Slovenijo je uspešno zastopala Anja Drev. Osvojila je dve bronasti medalji, in sicer v smuku in super kombinaciji. Nekdanja olimpijska prvakinja v alpskem smučanju med gluhimi Sabina Hmelina je z Andrejo Mali, ki je Slovenijo kar trikrat zastopala tudi na olimpijskih igrah, spoznala skrivnosti biatlona. Za tiste, ki vas ne prepriča nobeden od zimskih športov, smo preizkusili vožnjo na saneh, ki jih vleče pasja vprega s huskiji.
Državni zbor je sprejel Zakon o osebni asistenci. Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki od storitev osebne asistence potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo, predvidoma v višini 150 evrov. Vstopna merila prejemnikov bodo določena pozneje, v pravilniku. Zakonodajalec je v zadnjem predlogu odpravil zgornjo starostno mejo upravičencev, kar pomeni, da bodo do denarnega nadomestila upravičene tudi osebe, starejše od 65 let.
25. februar je dan polževega vsadka. Ta vsadek je pomemben napredek v medicini in lajša življenje že vsaj 250 tisoč uporabnikom po vsem svetu. Žal pa medicina in znanost še nista toliko napredovali pri otosklerozi. Gre za dedno bolezen, ki pogosto napreduje do popolne izgube sluha. Pozanimali smo se, kaj je največ, kar lahko storite, če vas prizadene ta bolezen. Med vse pogostejšimi motnjami sluha pa je tinitus. Šumenje in piskanje v ušesih je lahko tudi znak za slabšanje sluha. Tinitus pa lahko privede do resnejših težav z zdravjem, celo do samomora.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si poglejte, kaj se zgodi, kadar starši po večletnem plačevanju tolmača z vavčerjem izkoristijo pravico, da račun za tolmača plača osnovna šola. Spodbudna novica prihaja iz podravskega društva gluhih iz Maribora. Odločili so se, da bodo težavo z zaposlovanjem svojih članov odpravili z odprtjem lokala, v katerem bodo stregli izključno gluhi in naglušni. Ta praksa ponekod v svetu že obstaja, meniji v znakovnem jeziku pa celo pomagajo pri ozaveščanju javnosti o identiteti te manjšine. Ko govorimo o informiranju, je dostopnost do informacij gotovo najpomembnejši dejavnik. Senzornim invalidom se pri tem odpira vse več možnosti in storitev. Med najnaprednejšimi je hibridna televizija, ki omogoča posebej prilagojene vsebine s podnapisi in tolmačem. Na RTV Slovenija pa napovedujejo, da bo za gluhe in naglušne kmalu več podnaslovljenih vsebin tudi v živo.
Zdravstveno zavarovanje že približno 15 let krije stroške nakupa standardnih slušnih aparatov. V ta znesek so všteti stroški slušnega aparata in njegovega vzdrževanja. Kako dober slušni aparat zavarovanec sploh dobi za ta denar? Ali je boljše, če za slušni aparat doplačamo? Uporabnike slušnih aparatov smo vprašali, kakšne so njihove izkušnje. Poglejte si tudi razloge, zakaj ni dobro, če omahujemo z odločitvijo za slušni aparat. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini.
Dvanajsti gledališki festival gluhih je postregel s kar šestnajstimi gledališkimi, plesnimi in pevskimi točkami, kar je največ doslej. Uprizorili so jih člani iz osmih društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije. Gledališki festival je sicer tudi odlična priložnost, da se gluhi in naglušni gledališčniki predstavijo širši javnosti. Z nastopi pa krepijo lastno ustvarjalnost, omogočajo, da je vsaj delček kulture dostopen tudi tej manjšini ter tako ohranjajo lastno kulturno in jezikovno identiteto.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini si boste lahko pogledali povzetek oddaj Spletne TV Preobrazba življenjskega stila. V 15 epizodah sta se novinarja Spletne TV, gluha Valerija Škof in Andrej Lakner, potila pod strogim očesom trenerja Eda Žalarja in poskušala preoblikovati svoje telo. Poleg tega jima je trener z 20-letnimi izkušnjami poskušal svetovati tudi o zdravem načinu prehranjevanja in ju motiviral na poti do uspeha. Pa jima je trnova pot tudi uspela? Sta se premagala in zmagala na poti do vitkega telesa? Pred kamero so spregovorili režiserja, avtorica in voditeljica, trener in naša glavna junaka, Andrej in Valerija.
Do novega leta nas loči le še nekaj dni. Ta čas preživljamo ob okraševanju božičnega drevesca, nakupovanju daril, pripravljanju hrane v krogu družine in prijateljev. Našo ekipo so tokrat v goste povabili gluhi in naglušni in nam pokazali, kako preživljajo decembrske dni. Ogledali smo si tudi, kaj v tem času delajo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, spekli smo posebno božično potico, udeležili pa smo se tudi maše v znakovnem jeziku. Prisrčno vabljeni k ogledu praznične oddaje Prisluhnimo tišini.
14. november je dan znakovnega jezika. Letos so številna društva dokazala, da s svojim delovanjem precej pripomorejo k razvoju slovenskega znakovnega jezika in njegovi uveljavitvi na vseh področjih. Bitka pa še ni dobljena. Katere so največje težave pri opismenjevanju gluhih in kako se z njimi spopadajo? Slovenske knjižnice odpirajo svoja vrata gluhim, ti pa imajo tudi svojo televizijo. Ne zamudite tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Prvo razvito človekovo čutilo je sluh. In ker nam ta omogoča, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas, je sluh obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje. Informacije, ki nas dosežejo v obliki zvoka, se nas na čustveni ravni veliko bolj dotaknejo kot recimo informacije, ki jih zaznamo z vidom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila.
V tokratni oddaji bomo spremljali Jadransko konferenco gluhih v Ljubljani, na kateri so predstavniki držav iz regije razpravljali o pravicah oseb z okvaro sluha. V evropskem parlamentu v Bruslju je potekala konferenca o večjezičnosti. Njen glavni poudarek je zahteva, da mora 31 znakovnih jezikov, ki jih uporablja okoli milijon gluhih Evropejcev, dobiti enako pravno veljavo, kot jo ima 24 uradnih govorjenih jezikov Evropske unije. Preverili bomo še, kako varni smo na spletu ter kako lahko gluhi zaznajo dimni alarm. Za konec bomo upihnili 60 svečk Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota.
Težje ovirani invalidi so na odprtem trgu dela nekonkurenčni, zato je država kot socialni korektiv že leta 1976 začela ustanavljati invalidske delavnice. Te so se leta 1988 preoblikovale v invalidska podjetja. Od prvotnih 11 je število invalidskih podjetij naraslo na današnjih 147 s približno 10.800 zaposlenimi, od tega je polovica invalidov. Obiskali smo Mercator IP, Plastiko Skaza, Železničarsko invalidsko podjetje in Dobrovita ter zaposlitveni center Eko-Tce, v katerih so svojo socialno in ekonomsko varnost našle tudi osebe z okvaro sluha.
Neveljaven email naslov
