Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med 7. in 12.majem se je v Ljubljani odvijal največji dogodek leta 2018, ki je zadeval gluhe in naglušne – Teden naglušnih s konferenco Evropske in Svetovne zveze gluhih. Tema letošnjega Tedna naglušnih je bila – Dostopnost odstrani vse ovire. Organizacijo je prevzela Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Minuli mesec smo obeleževali obletnico nastanka prve gluhonemnice na Slovenskem, pa tudi smrt njenega ustanovitelja, Valentina Staniča. Zato smo tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvetili izobraževanju. V nedeljo dopoldne.
Ste kdaj pomislili, da so tudi med invalidi, med katere sodijo tudi gluhi in naglušni, prekarni delavci? Seveda, gluhi so težko zaposljivi, njihova izobrazbena struktura je nizka, zato jim v večini primerov ne preostane drugega kot da odprejo s.p. in nekako preživijo.
Kaj se zgodi, ko o temah, ki zadevajo invalide, spregovorijo in odločajo neinvalidi? In zakaj za mnenje ne vprašati invalidov? To sta le dve vprašanji, na kateri bomo v tokratni oddaji skušali odgovoriti!
Prisluhnimo tišini! Nič lažjega! Pa vendar; ali ji res znamo prisluhniti? Je dovolj, da se zapremo v sobo, izklopimo vse naprave, sedemo na lastna ušesa in si čez ust nalepimo trakove, da morda ne bi motili celo samih sebe? Morda. Toda prisluhniti pomeni hkrati spoštovati. Spoštovanje pa je kategorija, ki zahteva nekaj več. Ali kakor je dejala neimenovana sogovornica iz enega od ljubljanskih kinematografov: »Ni dovolj tehnična opremljenost, za gluhe je treba delati tudi pri vsebini. Za to pa vsi skupaj naredimo premalo.«
Področje prodaje medicinskih pripomočkov in zdravja na sploh je gotovo eden izmed najbolj dobičkonosnih, zato ne preseneča, da je na trgu mogoče najti od profesionalnih in neverjetno dragih medicinskih pripomočkov in preparatov, do najcenejših in praktično neuporabnih zdravstvenih izdelkov. In prav nič drugače ni, kadar je govora o pripomočkih za izboljšanje sluha. Trgovci, predvsem tisti spletni, s svojimi cenami, predvsem pa z zavajajočimi oglasi vabijo in privabljajo. Toda, ali ste se kdaj vprašali, koliko ste pripravljeni plačati za nov model pametnega telefona? Za modna sončna očala? In koliko denarja bi odšteli za kakovosten slušni aparat?
25.februarja 1957 sta dva pariška zdravnika, Charles Eyries in njegov sodelavec Andre Djurno, uspela spodbuditi slušni živec z električnimi impulzi. Njuno delo je bilo osnova za nadaljnji razvoj medicinsko tehničnega pripomočka, ki ga danes imenujemo polžev vsadek, pripomočka, ki ga danes uporablja že več kot 250 tisoč ljudi širom zemeljske oble. Zato 25.februarja praznujemo mednarodni dan polževega vsadka. Pri nas je od prve uspešne operacije v UKC Ljubljana marca leta 1996 ta revolucionarni medicinsko tehnični pripomoček prejelo že skoraj 400 gluhih in težko naglušnih oseb. Tokratno oddajo smo v celoti posvetili uporabnikom tega pripomočka, prisluhnili njihovim izkušnjam in zgodbam.
Prvi gluhi športnik, ki se je na osnovi novega zakona o športu, ki izenačuje vse športnike, ne glede na to, ali so invalidi ali niso, zaposlil v javni upravi je teniški igralec Marino Kegl. Kaj to zanj pomeni? Kakšne izkušnje imajo že prej zaposleni invalidi športniki? In kakšne so njihove dolžnosti do delodajalca? O tem in še o čem v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini. V nedeljo dopoldne na prvem!
Ob bližajočem kulturnem prazniku smo vam v upanju, da bi bil kulturni dan vsak dan in ne le tistega nesrečnega 8.februarja, pripravili pet portretov gluhih in naglušnih umetnikov. Tako uveljavljenih kot tistih, katerih čas še le prihaja.
V prvi oddaji Prisluhnimo tišini v letu 2018 se bomo vrnili v jesenski čas, ko je bil sprejet zakon o osebni asistenci. Zakon bo stopil v veljavo januarja prihodnje leto, do takrat pa je nujno potrebno popraviti 7.člen zakona, ki ne izenačuje gluhih in naglušnih s slepimi osebami. V dveh domovih za ostarele, pa smo obiskali gluhe, ki se jih je že dotaknila jesen življenja, ter preverili, kako je tam za njih poskrbljeno. V enem od dnevnih centrov za gluhe in naglušne smo si skupaj z gluhimi udeleženci kuharskega tečaja privoščili kosilo, v Tunjicah pri Kamniku pa nas je sprejel župnik, ki ga vsi tisti gluhi, ki hodijo v cerkev, zelo dobro poznajo. Je namreč edini duhovnik, ki mašuje v znakovnem jeziku.
V Vitanju smo bili nedavno na Filmskemu festivalu gluhih, na katerem so se predstavili domači gluhi ustvarjalci, filme, ki so jih ali ustvarili gluhi ali gluhi v njih nastopajo, pa so gostili tudi v Kinu Šiška in Kinodvoru. Nas pa predvsem zanimalo, kakšne filme gluhi in naglušni sploh radi gledajo. In zakaj jih tudi sami ustvarjajo. Prisluhnimo tišini tokrat v znamenju filma.
14. novembra smo praznovali Dan slovenskega znakovnega jezika. Jezika, ki premore več čustev kot katerikoli drug jezik na tem svetu. Ob tej priložnosti je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila prireditev, na kateri je predstavila nekatere novosti, hkrati pa opozorila širšo javnost na specifične probleme, s katerimi se ukvarjajo gluhi in naglušni.
Neveljaven email naslov
