Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji o tem, kako učinkovito smo v naši državi med epidemijo poskrbeli za informiranje gluhih in naglušnih, o stiskah, ki so jih doživljali uporabniki in izvajalci osebne asistence, in o tem, na kakšne izzive so po odloku o prepovedi zbiranja in druženja v zaprtih prostorih naletela društva za osebe z okvaro sluha. Preverili smo tudi, kaj bo v prihodnje s sredstvi fundacije FIHO, ki financira delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij. Govorili bomo tudi o tem, ali je država sprejela ustrezne ukrepe, da se prepreči izgubljanje delovnih mest v invalidskih podjetjih. Glejte nas in izvedeli boste še, kakšne so posledice ohromljenega gospodarstva na bruto domači proizvod in kako to vpliva na naše življenje.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini poročamo o enem največjih socialno-podjetniških dosežkov sodobnega časa. Johannesu Fellingerju se je ideja za Lebenswelt porodila v času specializacije na psihiatriji, ko je opazoval gluhe ljudi, kako so nekateri apatični in popolnoma izolirani, spet drugi pa neukrotljivo agresivni. Ni mogel prezreti niti dejstva, da so ti pacienti zaradi primanjkljaja v komunikaciji hitreje drveli po poti depresije ali demence, nekateri pa tudi razvoja psihoz. Danes je ta vizionar z briljantnim umom zaslužen za delovanje Inštituta za senzorično in jezikovno nevrologijo v Linzu ter za delovanje delovne in bivanjske skupnosti v vasici Schenkenfelden, ki skrbi za najšibkejše prebivalce družbe: gluhe, ki imajo poleg senzorne okvare še pridružene motnje.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete družbene stike. Naglušnost lahko vpliva tudi na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Darja Pajk bo spregovorila o depresiji v času izgubljanja sluha, Admira Robin pa o tem, da je bilo v Bosni sramotno, če nisi slišal, in so to skrivali, namesto da bi se rehabilitirali. Tudi Petra Arula je naglušnost sprva skrivala in čedalje pogosteje ostajala doma. Izvedeli boste tudi, koliko oddaj vam je na voljo s podnapisi na TV SLO, kako daleč so slovenski znanstveniki z razvojem razpoznave govora in koliko pozornosti namenja EU sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti.
Z novim letom smo vstopili tudi v Beethovnovo leto, v katerem zaznamujemo 250 let od rojstva tega glasbenega velikana. Danes bi bil Ludwig van Beethoven nedvomno pop zvezda, še vedno pa je eden najbolj poslušanih in izvajanih skladateljev na svetu. Beethoven je težave s sluhom zaznal pri 26 letih. Zaprl se je vase, poleg naglušnosti in pozneje gluhote naj bi trpel tudi za bipolarno motnjo. Toda njegove največje mojstrovine so nastale prav v njegovem zadnjem obdobju. Če želimo doseči boljšo dostopnost gledališč vsaj 150.000 ljudem, je treba pripraviti nacionalno strategijo za zagotavljanje nadnapisov in opremiti državne hrame kulture z indukcijsko zanko. Zatika se kje drugje kot pri denarju. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini predstavljamo tudi Stanislava Intiharja, Nikolaja Vogla in Roka Juršiča, ki svoja čustva in ideje izražajo z umetniškimi deli.
Ljubljanski kirurgi so povrnili sluh petletni italijanski deklici z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in redka v svetu je dala čudovit rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. Vse do lanskega leta je spinalna mišična atrofija veljala za neozdravljivo bolezen. Zdaj pa se že 20 odraslih bolnikov zdravi s Spinrazo. Na zdravilo pa bodo morali še počakati bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini tudi o pomembnih novostih za uporabnike slušnih aparatov, ki jih je sprejela Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo, da bodo v letu 2020 na spored umestila vsaj eno predstavo s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje so na prestižnem festivalu Mimike in kretenj v Moskvi prejele nagrado za najboljšo kostumografijo. Informacije so nafta 21. stoletja. Zavedajoč se tega dejstva, si je gluha skupnost dolgo prizadevala za svoj medij. Želja se jim je izpolnila 29. novembra 1979, ko je izšla prva številka glasila Iz sveta tišine. Priredba knjige Anton! v slovenski znakovni jezik je dobila znak kakovosti zlata hruška. Invalidi so ob svojem mednarodnem dnevu opozorili na slab finančni položaj, gluhi pa pričakujejo vpis znakovnega jezika v ustavo.
Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti. Sara Isaković, nekoč kraljica bazenov, danes kraljica možganov, pravi, da je v današnjem času, ko nas stres pesti tako rekoč na vsakem koraku, treniranje pozitivnega psihološkega stanja še toliko pomembnejše. Aljoša Bagola, največkrat nagrajeni slovenski oglaševalski kreativec na domačih in tujih festivalih in človek, ki se je na svoji zmagovalni poti znašel pred zidom. O svoji izkušnji z izgorelostjo je eden od prvih spregovoril na glas: pravzaprav ugotoviš, da tečeš maraton, ampak v polnem sprintu. Sara Savnik, nekdanja miss universe, je zaradi objestnosti in nespametnega dejanja mladoletnika, ki ji je pod noge vrgel prižgano petardo, ostala gluha na eno uho, na drugo sliši manj kot 30 odstotkov. Levinja se je vseeno odločila, da bo v tej bitki zmagala.
Jeziki izumirajo vsak dan; če bi se to zgodilo tudi slovenskemu znakovnemu jeziku, bi skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Državni zbor RS vložila pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. O tem, kako bi to popravilo krivice in neenakosti gluhih Slovencev, v osebnih zgodbah treh karizmatičnih posameznikov razgrinja dokumentarni film Jezik enakopravnosti scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča, ki smo si ga premierno ogledali v Kinu Bežigrad. V oddaji tudi o izidu knjige David: misija mogoče in pobudi Gledališki tolmač, da se gluhim s tolmači približa gledališko doživetje. Do konca leta bodo na ogled štiri predstave, začelo pa se je z legendarnimi Addamsovimi.
S kakšnimi izzivi se spoprijemajo invalidska podjetja na odprtem in vse bolj konkurenčnem trgu in kakšne ukrépe lahko sprejme država za zmanjševanje brezposelnosti med invalidi? Odgovori v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, kjer bomo predstavili dve uspešni invalidski podjetji: Birografiko Bori s 40-letno tradicijo zaposlovanja najtežjih invalidov in Železničarsko invalidsko podjetje, ki daje delo 335 invalidom.
Grški rek Zdrav duh v zdravem telesu govori o tem, da sta duševno in telesno zdravje povezana in da moramo imeti v mislih oba vidika. A ljudje včasih pozabimo nase, se prepustimo razvadam ali se lahkomiselno odločamo za spremembe, ne da bi pomislili na posledice. O tem, zakaj je pomembno, da krepimo dobre odnose, smo pokončni v drži in prepričanjih, uresničujemo zdrav življenjski slog in se ne prehranjujemo po dietah ter smo vsak dan fizično aktivni, smo se pogovarjali s številnimi strokovnjaki, tudi vrhunskimi športniki.
Za učenje slovenskega znakovnega jezika je vse več zanimanja. S septembrom so se ga začeli učiti tudi osnovnošolci, ki so ga izbrali za izbirni predmet. Pri poučevanju bo učiteljem nedvomno v pomoč tudi pred kratkim pripravljena Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Vešči uporabniki tega jezika pa bodo lahko svoje znanje nadgradili s strokovnim priročnikom Znakovni jezik, govorica kretenj, avtorice prof. dr. Andreje Žele. S kakšnimi izzivi se spopadajo slepi, gluhi in gluhoslepi, je bila osrednja tema letošnjih dnevov upravnih enot. Oktobra bo Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih, zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu. Od 7. oktobra bosta poleg osrednjega dnevnoinformativnega bloka ob 19. uri tudi vreme in šport v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik.
Vpis znakovnega jezika v ustavo je eden izmed pomembnih korakov k enakopravnemu priznanju znakovnega jezika, pomeni pa tudi lažje uveljavljanje pravic gluhih, je ob mednarodnem dnevu gluhih v Celju dejal premier Marjan Šarec. Gluhi in naglušni iz vse Slovenije so v mestnem središču knežjega mesta najprej pokazali javnosti zanje zagotovo najlepši jezik, slovenski znakovni jezik. Nato pa je sledil vrhunec dogajanja – slavnostna akademija z bogatim kulturnim programom, ki si ga je ogledalo kakih 500 ljudi. Letošnje praznovanje je obogatila tudi 71-letnica delovanja Društva gluhih in naglušnih Celje.
Neveljaven email naslov
