Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne glede na to, koliko je bil otrok star, celo če se je rodil mrtev, so vezi med njim in starši izjemno močne. Novo življenje s sabo nosi upanje, nosi prihodnost, izzive, polnost. V mesecih nosečnosti je povezava med materjo in plodom globoko fizična in bolečina poroda mater oropa, da bi otroka končno vzela v roke in se zazrla v njegov obraz. Otrokova smrt starše oropa vsega tega. Praznina ob izgubi otroka se nikoli ne napolni, tudi če za njim pridejo drugi otroci. Ljubezen do tega otroka je večna, vendar na drugi strani ni več prejemnika. Po statistiki se vsaka sedma nosečnost konča neuspešno. Svojo zgodbo o angelčku Gabrijelu je z nami delila Natalija Gortan. Pogovarjali smo se tudi s Petro Paver Urek, ki ji je pred leti kmalu po porodu umrla hčerkica. Med žalovanjem je spoznala številne pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Ustanovila je društvo Solzice, ki izvaja individualne terapije, srečanja in izobraževanja. Izdali so tudi knjigo Prazna zibka, strto srce, ki je namenjena žalujočim staršem, pa tudi zdravniškemu osebju, sorodnikom in prijateljem.
Eden izmed 21.700 otrok se rodi s trisomijo 13. To je genetska motnja, za katero je značilna okvara 13. kromosoma. 85 odstotkov teh otrok umre v prvem trimesečju življenja. Sofia je bila desetletnica s to redko genetsko boleznijo, ki se ni ozira na črne napovedi, ampak se je veselila vsakega dneva in družina z njo. Njena mati Petra Greiner, Slovenka leta 2017, s svojim videzom, odnosom in razmišljanjem spreminja pogled na drugačnost. V tokratni oddaji tudi pogovor s pedopsihiatrinjo Majo Drobnič Radobuljac in klinično psihologinjo Matejo Hudoklin o tem, s kakšnimi duševnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami se spoprijemajo otroci in mladostniki. Kadrovsko podhranjeni strokovnjaki namreč opažajo, da se v zadnjem času težave, ki so bile prej rezervirane za mladostniško ali odraslo obdobje, zdaj pojavljajo bistveno prej. Medtem pa za prvo redno obravnavo pri kliničnem psihologu z redno napotnico čakajo leto in pol, za pedopsihiatra eno leto. Medtem pa otrokom in mladostnikom, ki so še posebej ranljiva skupina in potrebni posebnega varstva in pomoči, duševne težave slabšajo kakovost življenja.
Na višješolskih in visokošolskih zavodih se je oktobra začelo novo študijsko leto, a bo zaradi covida 19 precej drugačno: manj predavanj v živo, več sedenja doma za računalnikom, pa tudi brez tradicionalnih študentskih zabav in druženj. Tako bo, kot kaže, v času koronavirusa videti študijsko leto, ki pa verjetno v marsičem ne bo nič novega za študente invalide, saj so ti marsikdaj postavljeni tudi pred hujše življenjske ovire. Kako so jih premagali, v tokratni oddaji z Anjo Uršič, slabovidno študentko doktorskega študija, ki je uspešno opravila študentsko prakso v tujini Erazmus plus, Lano Tepeš, ki je življenjsko odvisna od osebne asistence, ampak verjame vase in si utira svojo pot do diplome, in Emirjem Okanovićem, ki so ga starši vpisali v šolo s prilagojenim programom, prepričani, da je to vse, kar zmore. Z leti trdega dela, dokazovanja, predvsem pa močne volje je dokončal študij na Fakulteti za upravo in si našel službo, ki ga izpopolnjuje.
Slovenija se glede na število oseb, ki živijo in opravljajo večino dejavnosti v 24-urnem organiziranem varstvu, trenutno uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Vsaj od 10 do 15 odstotkov teh oseb bi lahko živelo bolj kakovostno – bodisi na svojem domu s primerno podporo osebnih asistentov ali družinskih pomočnikov bodisi v manjših bivanjskih enotah. Pozanimali smo se, kako poteka proces preobrazbe – deinstitucionalizacije v Centru za usposabljanje in varstvo Črna na Koroškem, in preverili, kakšne so napovedi države za ureditev boljšega položaja družinskih pomočnikov, ki trenutno prejemajo zgolj delno nadomestilo za izgubljeni dohodek.
Nina Batagelja je usodno zaznamoval skok v vodo neke septembrske nedelje, ko je bil star 22 let. Na teambuildingu gasilskega društva, katerega član je bil tudi Nino, so v igri izgubili žogo. Ta je pristala v Kolpi, Nino pa se je v trenutku pognal za njo. Kljub tetraplegiji je ostal veder, življenje pa si je prilagodil tako, da ga živi izpolnjujoče. Nino je član Zveze paraplegikov Slovenije. Ta s posebnimi socialnimi programi in izvajanjem osebne asistence pomaga gibalno oviranim pri uresničevanju čim bolj samostojnega življenja. Kot opozarjajo pri Zvezi paraplegikov, ima 3554 invalidskih upokojencev pokojnino, nižjo od 300 evrov. Država naj tudi odpravi diskriminacijo med invalidi in zagotovi nadomestilo za telesno okvaro tudi tistim, ki so se poškodovali po letu 2013.
Leta 2018 sprejeti Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij naj bi zagotovil, da bo splet postal enakovredno dostopen vsem. Določbe zakona so za večino zavezancev – teh je v Sloveniji okoli 1500 – začele veljati 23. septembra. Preverili smo, kdo bo bdel nad izvajanjem in kakšne so globe za kršitelje. Mobilna aplikacija Ostani zdrav, ki uporabnika opozori, če je bil v stiku z okuženim človekom, je že dostopna v znakovnem jeziku za uporabnike operacijskih sistemov Android in IOS. Uporaba aplikacije je za zdaj še prostovoljna.
Zadnjih 62 let vsako tretjo soboto v septembru okrog 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Dolgoletno tradicijo je letos prekinila epidemija koronavirusne bolezni. Svetovna zveza gluhih se je zato odločila za spletni izziv in pozvala voditelje držav po svetu, da se letošnji slogan Znakovni jeziki so za vsakogar naučijo v svojem nacionalnem znakovnem jeziku. Izziv so sprejeli tudi trije slovenski predsedniki – Pahor, Zorčič in Kovšca. S predsednikom in sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije smo se pogovarjali o aktualnih izzivih oseb z okvaro sluha v naši državi. Daša Peperko bo spregovorila o svojem boju z državo za osnovno človekovo pravico – uporabo svojega jezika –, ki si jo je priborila šele na sodišču.
Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Čas je dragocen, kar velja tudi za rehabilitacijo sluha. Prej ko se boste odločili za slušni pripomoček, večje koristi boste imeli od njega. Zato ne odlašajte, ampak poskrbite za svoj sluh.
Potem ko so zaradi epidemije koronavirusne bolezni zaščitne maske postale naša stalnica, se je že marsikdo znašel v stiski, ker ni razumel, kaj je sogovornik zamrmral pod masko. Toda to ni nič v primerjavi s komunikacijskimi težavami, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. Izvedeli boste tudi, kakšen izziv je bilo šolanje na domu za družino in 14-letnega Prekmurca s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti. Za njegova starša, ki hodita v službo, niso nič manjši izziv devettedenske počitnice, saj otroka s posebnimi potrebami ne moreta vključiti v nobeno počitniško aktivnost.
Potem ko je Alen Kobilica, svetovno znan maneken in lastnik modne agencije, ostal brez vida, ni vstopil v svet teme. Nasprotno – odtlej si je v življenju postavil še višje cilje. Bogdan Babšek, ki ima prirojeno mišično distrofijo, se je odpovedal invalidnini in ustanovil podjetje Batis plus, ki danes spada med sedem odstotkov podjetij z najvišjo bonitetno oceno. Jernej Sluga je bil star 39 let, ko ga je prizadela huda možganska kap. Po štirih letih se je vrnil na delo v podjetje Špica, v katerem je bil nekoč direktor prodaje. Danes je prokurist. Celjsko invalidsko podjetje Zaupanje je v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Že od leta 1991 izvajajo zaključna dela v gradbeništvu. Družili smo se tudi s Kralji ulice, ki dajejo delo številnim brezdomnim osebam.
Zaradi turističnih bonov – odrasli so upravičeni do 200 evrov, mladoletni pa do 50 evrov – so zadovoljni skorajda vsi, zagotovo pa ne gostinci, ki jih je ta ukrep prezrl. Predlog o univerzalnem temeljnem dohodku zveni mikavno: država vsakemu državljanu vsak mesec zagotavlja dohodek ne glede na njegov položaj. Brez obveznosti, brez dela, brez vprašanj. V času pandemije so pozivi k njegovi uveljavitvi znova postali glasnejši. 62.a člen ustave je strokovna komisija razširila z znakovnima jezikoma italijanske in madžarske skupnosti in tudi z jezikom gluhoslepih. Zadnjih deset let narašča število ljudi, ki kažejo odstopanja v govorno-jezikovni komunikaciji. Ti do logopedske obravnave čakajo več kot šest mesecev. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje delež ljudi s starostno izgubo sluha. Veča se tudi verjetnost, da zbolimo za demenco. Žal pa demenco lahko spodbuja tudi izguba sluha. Šumenje, piskanje, zvonjenje ali drugi nadležni zvoki v ušesih, ki jih imenujemo tinitus, spremljajo 20 odstotkov populacije. Brezposelni invalidi, ki se usposabljajo za delo, niso upravičeni do dostojnega plačila. Tako lahko nekateri do dve leti delajo skoraj brezplačno.
V tokratni oddaji o zgodbah ljudi, ki jih piše življenje v revščini. Med njimi so številni upokojenci. Tik nad pragom revščine, torej z manj kot 700 evrov pokojnine, jih živi kakih 300.000. Dobrih 3500 invalidskih upokojencev prejema manj kot 300 evrov invalidske pokojnine. Ker je to za več kot polovico nižji znesek od praga revščine, pobudniki za višje invalidske pokojnine pričakujejo, da jim bo država prisluhnila še letos. Zakaj je to nujno, nazorno orišejo Divna, ki ji po plačilu položnic ostane 12 evrov, gluha Rominja Vesna, ki ni nikoli hodila v šolo niti ni prejela slušnega aparata, ter Taubi, ki je preživel pekel brezdomstva, drog in alkohola.
Neveljaven email naslov
