Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra je v Tokiu ugasnil še paraolimpijski ogenj. Kljub strogim ukrepom zaradi pandemije so uspešno izpeljali igre, na katerih je sodelovalo 4000 športnikov invalidov, med njimi sedem Slovencev. Jubilejno, 50. medaljo je v domovino prinesel parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Pridružili smo se tudi akciji Gibalno ovirani gore osvajajo in se z njimi podali na Mirno goro, tam pa so nas postregli gluhi, ki so vse poletje stregli v planinskih kočah. Več pa v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 2. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.
Tolmači znakovnega jezika so vsak dan postavljeni v različne življenjske okoliščine gluhih uporabnikov. Lahko se jim zgodijo najlepši trenutki, kot je tolmačenje pri rojstvu v porodnišnici, a tudi tragični, ko so med prvimi na prizorišču prometne nesreče. Zgodi se tudi, da se morajo dobesedno prepirati za uveljavitev pravice gluhih do tolmačenja. K sreči je več zabavnih trenutkov. Kako lahko postanete tolmač in še druge zanimivosti o tem poklicu, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 25. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30. In to prav na soboto, ko 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih.
Temna senca nad novim šolskim letom je padla na ljubljanske gluhe dijake, ki so v integraciji. Ostali so namreč brez tolmača pri pouku, čeprav je bil junija slovenski znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo. Medtem ko so bila vsa pričakovanja usmerjena v to, da bo peščica gluhih dijakov zdaj končno le imela tolmača ves čas pouka, so zdaj ostali popolnoma brez njega. Kje se je zapletlo in kakšne rešitve se obetajo, da se diskriminacija preneha, izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, v soboto, 18. 9., ob predvidoma 14:30 na Prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo 41-letnega Andreja. Za njim je težka življenjska pot. V mladih letih je zapadel v pekel drog, komune, novih začetkov in spet padcev na trdna tla. Po spletu nesrečnih okoliščin je ostal tudi brez družinske hiše, ki jo je podedoval. Kljub vsem grenkim izkušnjam se je postavil na noge, si našel službo in zraven še prepotoval velik del sveta. Ustvaril si je lepo življenje, v katerem je užival vse do trenutka, ko ga je tragična nesreča pahnila v tetraplegijo. Kako nepogrešljivo vlogo ima danes osebna asistenca v njegovem življenju in za kaj si prizadeva v prihodnosti, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 11. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30.
Julija 2021 smo praznovali 90-letnico organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem. Leta 1931 so se združili v takratni Dravski banovini. Danes je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Združuje trinajst društev in ima 5550 članov. Med njenimi najpomembnejšimi dosežki so domovi za ohranjevanje zdravja uporabnikov, Inštitut za slovenski znakovni jezik, RehaCenter Sluh, spletni slovar slovenskega znakovnega jezika z 20.000 kretnjami, video slovnica znakovnega jezika, njegov vpis v slovensko ustavo, komunikacijski dodatek in produkcijska dejavnost, kjer nastajajo dokumentarni filmi in Spletna TV, v sodelovanju s TV Slovenija pa oddaja Prisluhnimo tišini. Glejte nas v soboto, 4. septembra, na Prvem programu TV SLO, ob predvidoma 14.30.
Praksa je pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe, je odgovor na naše vprašanje, zakaj nas letos po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Skrb vzbujajoče so tudi čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.
Soteskanje, spust po jeklenicah, premagovanje zavarovanih planinskih poti ali ferat – to je le nekaj sijajnih idej za preživljanje prostega časa. Mogoče boste navdih dobili tudi za vzpon na gore ali celo alpinizem, ko boste v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 26. 6., ob 14.30 videli 70-letno gluhoslepo Američanko, ki osvaja najvišje vrhove sveta. Heide Zimmer namreč podira marsikatere stereotipe in dokazuje, da močna volja premika gore.
Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih, dve leti in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon je bil uveljavljen z razglasitvijo v državnem zboru 4. junija 2021. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je bila pobudnica ustavne dopolnitve, so zadovoljni, ker smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Več o prelomni zmagi za vse uporabnike v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 19. junija, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob 14.35.
Kam sploh lahko še grem? In kako? Taka vprašanja si je postavljal in si jih še postavlja Aljoša Škarper, ko je pred osmimi leti padel strehe in je od takrat na invalidskem vozičku. Je eden izmed mnogih, ki si želi kljub svoji invalidnosti živeti samostojno in neodvisno od drugih ljudi. In prav to je namen projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 12. junija, ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija boste lahko med drugim videli, kako težko je pravzaprav biti mobilen, če spadaš med ranljive skupine. Ponekod se moraš napovedati celo dva dni pred obiskom ali potovanjem, da o ovirah na cesti ali dostopih do javnih ustanov sploh ne izgubljamo besed.
Otroci gluhih staršev so danes po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Svoje otroštvo opisujejo različno, nekateri s precej grenkobe. Med njimi je Laura, ki so jo socialni delavci njenim gluhim staršem odvzeli, saj so ocenili, da niso primerni za vzgojo. V svetu se ti otroci povezujejo pod kratico CODA - Child of deaf Adult. Pridružili smo se tudi akciji Koraki za Urbana, rojenega z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1. Na svetu je le 400 takšnih otrok. Ker zdravila zanje še ni, sta se Urbanova mama in oče odločila za akcijo zbiranja denarja, saj morata raziskave plačati sama. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 5. junija, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30, smo preverili, kako gluhi skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Tudi med njimi namreč najdemo strastne voznike avtomobilov, motoriste in kolesarje. Spoznali boste Bojana in Sabino, ki je bila ena od prvih gluhih z narejenim izpitom za motor. Vendar ga je lahko opravljala šele pozneje, saj v njeni mladosti gluhim to ni bilo dovoljeno. Za zagotavljanje varne vožnje sta za vse osebe z okvaro sluha toliko pomembnejša vid in stalna uporaba ogledal. Vse do pojava videoklicev je za gluhe veljalo, da med vožnjo ne telefonirajo. To se je zdaj spremenilo, pravi Nejc, ki ga je zaradi uporabe telefona med vožnjo ustavila policija. Z inštruktorjem v avtošoli smo se pogovarjali o posebnostih poučevanja vožnje gluhih. Jasmina, ki prav zdaj dela izpit za avto, pritrjuje opozorilom, da se med vožnjo nikakor ne sme telefonirati.
Idilična Vanča vas v občini Tišina. In prav tišina je sopotnica življenja romske družine, ki živi v tem prekmurskem naselju: 80-letna mama in pet otrok, med katerimi sta dve hčeri in en sin gluhi. Nikoli niso hodili v šolo. Slabo razumejo romski in slovenski jezik, prav tako ne obvladajo slovenskega znakovnega jezika. Njihov dom je potreben obnove, predvsem spalnice, v katerih so stene prekrite s plesnijo. Obiskali smo tudi gluho Rominjo, katere življenjska zgodba se piše veliko lepše. Zaradi zgodnje vključenosti v svet gluhe skupnosti in velike želje po učenju je dobro sprejeta tako med gluhimi kot slišečimi.
Neveljaven email naslov
