Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za kulturo trenutno niso najbolj prešerni časi. Mnoge kulturno-umetniške dejavnosti so zaradi epidemije zastale. A po drugi strani se odpirajo nove, digitalne poti do končnih uporabnikov, ki celo širijo možnosti uživanja kulturnih dobrin. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 13. februarja ob 14.30 na prvem programu TV Slovenija, bomo preverili, kateri muzej so znova odprti in dostopni ranljivim skupinam. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je lastno gledališko in filmsko produkcijo ponudila na spletu. K boljši obveščenosti oseb, ki imajo težave pri razumevanju besedil, tudi gluhih in tujcev, pa bo prispeval nov novičarski portal javne televizije Enostavno.info.
Ste že slišali za knjigi Žiga špaget je za punce magnet ter Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah? Obe sta, vsaka po svoje, literarni mojstrovini. Več v oddaji Prisluhnimo tišini, 6. 2. 2021, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija, kjer bomo pod drobnogled vzeli tudi literaturo izpod peresa invalidov. Predstavljamo tudi v tujini čedalje bolj prepoznavnega pisatelja Igorja Plohla in Janka Plesca, prvo gluhoslepo osebo v Sloveniji z izdano samostojno pesniško zbirko – njen naslov je Veseli vandrovček – in Staneta Padežnika, ki je lani izdal literarno delo z naslovom Brez slepomišenja in opozoril na ovire oseb z okvaro vida. Otroci iz vrtca Galjevica so se na zabaven in poučen način spoznali z znakovnim jezikom. Nejko Perko, član Zveze Sožitje, ne skriva navdušenja nad lahkim branjem, saj je to dobro za vse ljudi, ki imajo kdaj težave s tem, da kaj težko razumejo.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in Slovenci nismo pri tem nobena izjema. V Sloveniji vsako leto možganska kap prizadene okoli 4000 oseb, srčni infarkt pa približno 5000. Spregovorili bomo o opozorilnih znakih GROM, s katerimi si pomagate prepoznati možgansko kap. Kar 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju, 55 odstotkov pred pričami, ki bi lahko ukrepale, a nemalokrat, zaradi žalosti, stresa in bolečine, ne morejo narediti nič drugega kot poklicati na pomoč. Vendar je ključno, da osebo takoj začnete oživljati, sicer se verjetnost, da bo človek s srčnim zastojem preživel, vsako minuto zmanjša za deset odstotkov. S takojšnjo masažo srca pomagamo, da srce doseže vsaj od 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili, posledice pa bi bile nepopravljive.
Poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu. Vendar pri nas poklicnih bolezni že 30 let ne odkrivamo. Ko ljudje po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, ampak zgolj do slušnega aparata. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je samo v letu 2019 na novo prejelo slušni aparat 17.336 oseb. V resnici nas hrup obdaja na vsakem koraku, pri čemer niso šole in vrtci nobena izjema. In ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, zdrav sluh pa vreden več kot vsaka odškodnina, je sluh pomembno zaščititi. Učinkovit način zaščite bodisi na glasnih zabavah bodisi na delovnih mestih so slušni čepki, izdelani po meri in z vgrajenimi frekvenčnimi filtri, ki ublažijo velike jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo.
O izkušnji s koronavirusno boleznijo je spregovoril Emir Okanović, ki se vse življenje spopada s cerebralno paralizo. Epidemija je tudi sicer med invalidi izzvala številne osebne stiske. Zato so invalidske organizacije na tem področju povečale obseg dela, uvedle SOS-telefone in druge načine, na katerem skušajo pomagati. Preverili smo tudi storitve Združenja invalidov – Foruma Slovenije in Klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Senzorni invalidi so nas opozorili, da ne javna in ne komercialne televizije svojih vsebin ne zagotavljajo s sočasnim podnaslavljanjem, k čemur jih obvezuje direktiva Evropske unije o avdiovizualnih medijskih storitvah. Čeprav je stara že celo desetletje, je Evropska komisija novembra sprožila postopek proti 23 članicam, vključno s Slovenijo, ker se to ne izvaja. Preverili smo tudi, kako invalidi doživljajo kršenje ukrépov posameznikov za zajezitev širjenja okužb. Z osebnimi asistenti pa o izzivih pri izvajanju njihovega dela za najtežje invalide v državi.
Predstavljamo novo himno parašportnikov v izvedbi raperja Trkaja in priredbi Vanesse Buljubašić v znakovni jezik. Videospot je, kot pravi režiser Miha Kačič, poklon slovenskim parašportnikom in obenem motivacija za slehernika. Naj bodo fantastični ritmi v navdih tudi ljudem, ki trpijo za tinitusom. Ta fantomski zvok pesti tudi predsednika Boruta Pahorja in voditelja Saša Hribarja. Sotrpinom sporočata, da je hudo, vendar naj jim ne zmanjka poguma. V oddaji bodo svoje navdušenje nad vrnitvijo v svet zvoka opisali Andraž Andrejc, ki zdaj sliši hčerko, ko mu reče, rada te imam. Mateja Burja zdaj sliši tudi slišečim sicer samoumevne zvoke, ona pa je s polževim vsadkom prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Darja Pajk je dejala, da je ponovno slišati tako, kot bi se znova rodil. V oddaji tudi o posebnem priznanju Občine Kranj Zlati Crljenko.
Pred 24 leti so v ljubljanskem Kliničnem centru gluhi osebi prvič vstavili polžev vsadek in ji s tem omogočili, da sliši. V prvih letih so vstavili nekaj vsadkov na leto, danes pa si prizadevajo, da bi vsadek dobili vsi gluhi otroci in tudi odrasli, ki nenadoma oglušijo oziroma jim sluh tako opeša, da jim slušni aparat ne pomaga več. Med njimi je tudi Darja Pajk, ki je sluh izgubljala postopoma, vse do trenutka, ko ni slišala ničesar več. Znašla se je v hudi stiski in bilo jo je zelo strah. Danes uporablja dva vsadka. Pravi, da je ponovno slišati enako, kot bi se znova rodil. Zadovoljna uporabnica je tudi Mateja Burja, saj je po implantaciji prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Decembra bo prejela nov procesor, in ker ve, koliko tehnologija napreduje, verjame, da bo z njim slišala še bolje.
12 let po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov okoli 170 tisoč invalidov še vedno ni enakovrednih in enakopravno vključenih v slovensko družbo. Težave ostajajo tako pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami in izobraževanju kot pri zaposlovanju in izredno nizkih invalidskih pokojninah. Gluhi in naglušni opozarjajo na nedostopnost do informacij, naglušni pa zaradi obveznih zaščitnih mask težko komunicirajo. Zato je na pobudo naglušnega državljana Vlada RS sprejela odlok, ki osebam z okvaro sluha dovoljuje komunikacijo brez mask. Ker je v času epidemije stisk veliko, smo preverili delovanje dežurne službe psihosocialne opore invalidom. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je zagotovil podporo vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo.
Zakona o osebni asistenci so se lani razveselili tako rekoč vsi, predvsem pa ljudje, ki zaradi invalidnosti najmanj 30 ur na teden potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Poklic osebnega asistenta je poslanstvo, ki ga izvajalci opravljajo tudi v času epidemije. Ganljiva je osebna izpoved uporabnice o njihovi nepogrešljivi vlogi, saj svoje asistentke, odkar je zbolela za covidom-19, še bolj ceni. Medtem so na pristojnem ministrstvu zaznali pomanjkljivosti zakona, zato pripravljajo spremembe.
Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so prepričani, da se v državi načrtno uničujeta slovenski znakovni jezik in gluhe. Zato so pred dvema letoma vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Prepričani so, da bodo gluhim le tako zagotovili enake možnosti v izobraževanju. Da so diskriminirani, potrjuje zgodba dveh gluhih dijakov, ki v redni šoli nimata enakih možnosti. Drugi argument za vpis v ustavo pa je, da se slovenski znakovni jezik začne sistemsko razvijati, saj trenutno obsega zgolj 18.000 kretenj. Izvedeli boste tudi, kakšen je predlog strokovne komisije za 62.a člen slovenske ustave. Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je Marija Möderndorfer prejela posebno priznanje za svoje življenjsko delo na področju človekovih pravic gluhih.
Rek o vzgoji pravi: Naj vas ne skrbi, kaj vaš otrok sliši, skrbi naj vas, kaj vidi. Specialni pedagog Marko Juhant poudarja, da vzgajamo z zgledom. Spoznali bomo, kako se pri vzgoji svojih dveh slišečih deklic znajde naglušna mama Nina Jeranko. Sicer pa za vse otroke veljajo enaka vzgojna pravila, le da vzgoja od staršev otrok s posebnimi potrebami terja še dosti več napora in doslednosti. To na svoji koži občutita Katarina in Klemen Lajevec, starša šestih otrok. Jakob, peti po vrsti, ima hud razvojni zaostanek in je netipičen avtist. Kar sta se kot starša doslej naučila, Jakob postavlja na glavo.
Okvara sluha nedvomno spremeni življenje tako gluhe in naglušne osebe kot njene družine, saj zahteva veliko prilagajanja in učenja, da sta rehabilitacija in integracija v okolje uspešni. Naglušni se zaradi komunikacijskih ovir spoprijemajo s številnimi težavami, trpijo zaradi občutka nesprejetosti in socialne izolacije. Mogoče se prav zaradi diskriminacije in stigmatizacije marsikdo, ki opazi okvaro sluha, ne odloči (še) pravi čas za obisk specialista. Za pomoč in nabavo slušnega aparata se težko odločijo predvsem mladi. Vendar je čas najpomembnejši, prek zdravstvenega zavarovanja pa je mogoče dobiti dovolj kakovosten slušni aparat, ki bo izboljšal sluh in ne bo kvaril našega zunanjega videza.
Neveljaven email naslov
