Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek je socialno bitje in za svoj obstoj potrebuje tako dobre odnose kot kakovostno komunikacijo s partnerjem, prijatelji, družino in sodelavci. Negativna čustva in frustracije lahko vplivajo na naše zdravje, če jih ne sproščamo in umirjamo. Življenje je prekratko, da bi ga namenili jezi in nestrpnosti. Čas raje posvečajmo stvarem, ki nas osrečujejo. Več o tem, kako udejanjati izpolnjujoče odnose, nam bo povedala doc. dr. Andreja Poljanec. V oddaji tudi o novi slovenski akciji Kretnja leta. V njej lahko sodelujete s predlogom za kretnjo v znakovnem jeziku, ki je najbolj zaznamovala letošnje leto.
V eni od najlepših prestolnic na svetu, Parizu, je v poslovni četrti potekal 18. kongres Svetovne zveze gluhih. Udeležilo se ga je 2230 gluhih iz 135 držav. Na odru so se zvrstili sto trije gluhi predavatelji. Predstavili so izsledke nedavnih raziskav okvar sluha in poročali o vključevanju gluhih v družbo in življenju z znakovnim jezikom na različnih področjih, tudi v izobraževanju in zaposlovanju, ter o razvoju znakovnega jezika in tehnologiji. Osrednje sporočilo je bilo polno uživanje jezikovnih pravic, saj je to ključno za vključenost gluhih v družbo.
Za okoli 186 tisoč osnovnošolcev in 73 tisoč dijakov se bodo jutri začele težko pričakovane poletne počitnice. Dva meseca stran od šolskih klopi, zvezkov in učbenikov; ne pa tudi stran od zaslonov. Mnogi bodo ravno za dobro spričevalo dobili telefon, tablico ali katero drugo pametno napravo. Pa je elektronika res pametna nagrada za šolski uspeh? Zakaj veliko otrok izgubi motivacijo za učenje in jim šolske naloge pišejo mame? Kje tičijo vzroki za mladostnike z vedenjskimi težavami in izgubljene mlade odrasle, ki ne vedo, kaj početi v življenju? Po mnenju specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki ga gostimo v tokratni oddaji, je primarni vzrok nedosledna, popustljiva vzgoja, ki temelji na poudarjanju pravic namesto dolžnosti.Otroci za ustvarjalnost in občutek sreče potrebujejo jasne meje in pravila. Pa jih znamo postaviti?
Dopolnitev ustave z znakovnim jezikom so strokovnjaki s področja okvar sluha utemeljili tudi na strokovnem posvetu v Državnem svetu. Ključno je zagotoviti razvoj slovenskega znakovnega jezika. Zgodnje učenje tega jezika in raba v vseh življenjskih situacijah sta ključna za napredek gluhih. Žogico Marogico, lutkovno predstavo, ki je bila v današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana prvič uprizorjena leta 1951, so lahko s pobudo Gledališki tolmač aprila spremljali tudi gluhi otroci, saj je bila premierno tolmačena v slovenski znakovni jezik. Tihe stopinje pa so konec maja uprizorile igro Kekčeve prigode v režiji Lade Orešnik. Kakšne so strateške usmeritve za prihodnjih deset let reprezentativne invalidske organizacije za osebe z okvaro sluha v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri vas bomo spodbudili tudi k plemenitemu dejanju, darovanju krvi.
Izguba sluha je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive. Odsotnost sluha namreč bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha, ki je posledica zdravstvenih težav ali starosti. V tokratni oddaji bomo govorili tudi o tem, kako vam lahko pomagajo slušni aparati in različni tehnični pripomočki in zakaj je pomembno, da se za aparat odločite čim prej, potem ko opazite, da ne slišite več dobro.
Slovenski znakovni jezik je naravni jezik skupnosti (gluhih in slišečih) kretalcev na območju Slovenije. Čeprav je prepoznan kot materni jezik gluhe skupnosti, doslej še ni imel slovnice, ki bi bila pojasnjena prav v tem, slovenskem znakovnem jeziku. A prav kmalu bomo takšno slovnico dočakali. Nastaja že od januarja 2018 in bo pripravljena avgusta letos. Več o tem prelomnem in zgodovinskem projektu v tokratni oddaji.
Najboljša slovenska gluha atleta Iris Breganski in Tadej Enci sta se vrnila s svetovnega prvenstva v dvoranski atletiki. Vse bliže je najpomembnejši tekmovalni dogodek letošnjega leta za gluhe teniške igralce. Na svetovnem prvenstvu nas bo zastopal Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih. Na zimskih olimpijskih igrah bo Anja Drev nastopila v vseh disciplinah alpskega smučanja. Predstavili bomo dobitnika olimpijske kolajne Maksa Stoparja, zaslužnega prejemnika dodatka k pokojnini.
Slovenski znakovni jezik uporablja 1500 gluhih, a samo v Sloveniji. Zato je ta jezik na pragu izumrtja. Naša država je edina, ki ga je dolžna zaščititi. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 je urédil spremembe na področju sodstva, socialne dejavnosti, zdravstva, kjer pravica do uporabe znakovnega jezika postaja samoumevna. Zakon pa ni zagotôvil razumevanja javnosti in političnih odločevalcev, da gre za samostojni jezik, temveč ga uradni dokumenti uvrščajo h govorcem s posebnimi potrebami. Zato v šolstvu ni urejena sistematična raba znakovnega jezika kot učnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadeva, da bi bil vpisan v ustavo.
Skoraj polovica ljudi, starih od 12 do 35 let – ali 1,1 milijarde mladih – tvega izgubo sluha zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenosti glasnim zvokom, tudi zaradi glasbe, ki jo poslušajo po osebnih zvočnih napravah. Stroški neustrezno obravnavanih izgub sluha znašajo 660 milijard evrov na leto. Domnevajo, da bi bilo mogoče 50 odstotkov vseh primerov izgube sluha preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja. Preverili smo, kako ščitijo sluh tisti, ki opravljajo tvegane poklice. V tokratni oddaji tudi o čudežnih kapljicah, ki obljubljajo nemogoče.
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO je ob ustanovitvi pred dvajsetimi leti sofinancirala 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij. Lani je z dobrimi sedemnajstimi milijoni evrov finančno podpirala in zagotavljala izvajanje posebnih socialnih programov in storitev 110 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva so bila porabljena za več kot pol milijona uporabnikov. Zaradi stalnega povečevanja uporabnikov in organizacij bi bilo pričakovati, da se sredstva v fundaciji FIHO z leti povečujejo. Vendar se znižujejo. Fundaciji se kmalu obeta tudi nov zakon. Ali bo prinesel dodatna sredstva in kakšna je vsebina osnutka, v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Scenarij in režijo oddaje Prešeren nekoč in danes je prevzela Valerija Škof in k sodelovanju povabila gluhe igralce, da so uprizorili življenjsko zgodbo našega romantičnega pesnika, uspešnega odvetnika in vizionarja. Scenarij je obogatila z elementi sodobnega časa. Njegove izbrane pesmi bodo prvič predstavljene v slovenskem znakovnem jeziku, tako kot državna himna, ki odslej velja za uradni prevod.
Slovenska družba postaja dolgoživa. Do leta 2030 bo starejših od 65 let skoraj 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 pa 30 odstotkov. Hkrati upada število rojstev. Če bo politika pri tem ostala nespremenjena, bodo javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP-ja. Zato je pomembno, da država zagotovi učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovosten, obenem pa kadrovsko in finančno vzdržen.
Neveljaven email naslov
