Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje leto nadaljujemo s posebnimi dosežki. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala Marjetka Kulovec. S tem je postala prva slovenska gluha doktorica znanosti. Slovensko znanost je obogatila tudi Tess Kovačević z raziskavo o kreativnosti in verbalnih sposobnostih slišečih odraslih otrok iz gluhih družin. Preverili smo, kaj gluhim prinaša aplikacija Trans2Work, ki je namenjena prenosu znanja in tehnologij. Strokovnjaki so si edini: gluhi učenci potrebujejo predmet znakovni jezik in več kot pet ur tolmačenja na teden pri pouku. Migranti so svetovni problem, zlasti če so med njimi gluhi. Zato si Evropsko združenje tolmačev prizadeva za certificiranje gluhih tolmačev. Bili smo tudi na praznovanju 85-letnice delovanja Podravskega društva gluhih in naglušnih.
Bili smo na premieri dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko režiserja Tadeja Čatra. Zgodbe ljudi iz časov prepovedi uporabe znakovnega jezika in izpovedi otrok gluhih staršev so nas osupnile. Gledališka skupina Tihe stopinje si želi s svojo zadnjo predstavo Frankenstein nastopiti tudi na znamenitem mednarodnem festivalu gluhih Clin d'Oeil. Filmski in gledališki festival gluhih sta znova dokazala, da imajo gluhi radi gledališče in film – kot igralci in gledalci. Izvedeli boste tudi, kdo so najboljši športniki invalidi preteklega leta.
Današnjo oddajo bogatijo zgodbe uspešnih posameznikov, ki počnejo reči, ki jih osrečujejo. Njihove zgodbe so nam bile v navdih, in želimo si, da bi tudi vas, dragi gledalci in gledalke, spodbudile k udejanjanju tistega, kar na vaš obraz nariše nasmeh. Še posebno ob koncu leta, ko analiziramo preteklo leto in delamo načrte za novo. Dobro je, da se kdaj vsaj za hip ustavimo in pomislimo, koliko se posvečamo stvarem, ki nas osrečujejo.
Čeprav smo pred šestnajstimi leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ga lani vpisali v nesnovno kulturno dediščino in ga v vsakdanjem življenju uporablja vsaj 1500 gluhih, še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predsednika državnega zbora Dejana Židana seznanila s pobudo za umestitev znakovnega jezika v slovensko ustavo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo potegavščinam Štebetovih fantov ali gadov smejala vsa Slovenija. Film To so gadi je v začetku novembra 2018 doživel novo premiero, ko je kot filmska klasika, ki jo ljudje citirajo na vsakem koraku, postala dostopna tudi ranljivim skupinam. Izvedeli boste tudi, zakaj so bili uporabniki znakovnega jezika navdušeni nad prvo jezikoslovno konferenco pri nas, in spoznali simpatično učiteljico gluhih otrok, ki angleščino poučuje v znakovnem jeziku.
Odkrivamo, koliko hrupa nas obkroža na vsakem koraku in kakšne so njegove posledice na javno zdravje. Miren pogovor znaša okrog 60 decibelov, prometni hrup pa okoli 80, kar je mejna vrednost, ki je za človeško uho še znosna, v diskoteki pa ga lahko izmerimo tudi 120 decibelov. Mar to pomeni, da ste ogroženi vsakič, ko se greste zvečer zabavat? Žal je odgovor pritrdilen. Zato je toliko pomembnejše, da svoj sluh zaščitite, saj so okvare nepopravljive. Več o učinkih grupa na sluh in preventivi pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. novembra, na TV SLO 1, ob 10.50.
Januarja se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek – ta kot denarno nadomestilo v višini 146 €. Podrobnosti o tem pomembnem zakonu za gluhe in naglušne pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bomo poročali tudi o čedalje večji brezposelnosti invalidov. Trenutna evidentirana brezposelnost v državi je rekordno nizka, le 5,3-odstotna, vendar je delež nezaposlenih invalidov avgusta letos presegel 18 odstotkov. Na vprašanja, kakšni so izzivi invalidskih podjetij, katera delovna mesta zasedajo invalidi na odprtem in čedalje bolj konkurenčnem trgu dela ter kakšne ukrepe lahko sprejme država za zmanjševanje njihove brezposelnosti, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Hišo slovenskega znakovnega jezika je na dan odprtih vrat napolnil otroški smeh. Ogledali so si pravljici v slovenskem znakovnem jeziku, se naučili enoročno abecedo in se spoznali z osnovnimi znakovnega jezika, ki bo kmalu dobil tudi svojo prvo Priročno videoslovnico. In prav znakovni jezik je dečku Vitu, rojenemu s sindromom, ki se najbolj kaže v popolni gluhoti, prinesel v življenje pravi čudež. Preverili smo tudi, kaj osebam z okvaro sluha prinaša Zakon o dostopnosti spletišč in spletnih aplikacij. Predstavili bomo primer odlične prakse, poučno mobilno igro FRIcycle. 14. novembra, ko praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, si v kinu Bežigrad lahko ogledate premiero dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko. Vabljeni k ogledu oddaje.
Že od leta 1959 vsako tretjo soboto v septembru 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih. Pri nas je praznovanje prvič potekalo na prostem. Režiser Tadej Čater je osrednjo nacionalno kulturno prireditev postavil v osrčje našega glavnega mesta. V času Mednarodnega tedna gluhih je premierno potekala tudi nekoliko drugačna akcija zbliževanja ljudi in razbijanja stereotipov. Gluhi natakarji so stregli in komunicirali z znakovnim jezikom v desetih planinskih kočah po Sloveniji.
Tudi gluhi in naglušni šolarji so spet sedli v šolske klopi. Za tiste, ki so šolski prag prestopili prvič, se bo življenje za vedno spremenilo. Zato nas je zanimalo, kaj pričakujejo od novega šolskega leta. Poiskali smo odgovor na vprašanje, zakaj je med slišečimi otroki vse več govorno-jezikovnih motenj. Izvedeli boste tudi, kakšne prednosti v psihosocialno terapijo prinaša terapevt, ki je hkrati tolmač slovenskega znakovnega jezika. Darovanje krvi je pomembno za zdravljenje in reševanje življenj, zato se je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije skupaj s področnimi društvi odločila, da pristopi k vseslovenski akciji krvodajalstva. V veljavo je stopil spremenjeni Pravilnik o tehničnih pripomočkih, z januarjem pa se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Kaj ta pomembna dokumenta prinašata osebam z okvaro sluha, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Predstavljamo prvenec Lade Lištvanove, film Dotik roke odstira tančico v svet gluhoslepih. Septembra bo potekala še ena premiera, Lastovke letajo nizko, dokumentarni film Tadeja Čatra, ki sooča gluhe in njihove otroke. V Ljubljani smo odkrivali skrivnost Zmajevega kremplja, igre na prostem, ki vsebuje elemente tako imenovane sobe pobega. Na kuharski delavnici smo z udeleženci tabora zveze Sožitje preizkušali tradicionalne recepte za nedeljsko kosilo. Petnajstega septembra bomo praznovali mednarodni dan gluhih, osrednja kulturna prireditev bo ob 12h pred Mestno občino Ljubljana.
Kako čimbolj kakovostno preživljati prosti čas? Kam na počitnice? Za tiste, ki slišijo, pravzaprav ni ovir! Za gluhe in naglušne pa je izbira bistveno manjša. V tokratni oddaji predstavljamo nekaj možnosti, poleg tega pa tudi naglušno slikarko. To nedeljo na I.programu TV Slovenija.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravlja posvet na temo izzivi staranja gluhih, naglušnih, gluhoslepih ter oseb s polževim vsadkom. Zato smo predzadnjo oddajo pred poletnimi počitnicami posvetili staranju. Starost seveda s sabo prinaša določene bolezni. Ni pa starost že tudi bolezen. Kot ni bolna družba, ki se vedno bolj stara. Je pa staranje dejstvo, ki ga je treba sprejeti. In to velja tudi za gluhe in naglušne, ki so zaradi svoje gluhote že tako ali tako izolirani, družijo se večinoma s sebi enakimi. Ko pa pridejo ti ljudje v neko starostno obdobje, so v domačem okolju še bolj sami. Poleg tega pa bomo v oddaji predstavili še dva umetnika, ki dokazujeta, da starost in invalidnost nista oviri, zaradi katerih, ljudje ne bi uresničili svojih ciljev in sanj. Ali kakor je dejala slepa igralka: »Sem v določenih stvareh malo drugačna, kakšno stvar drugače počnem.« In to je vse!
Neveljaven email naslov
