Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Prisluhnimo tišini bomo tokrat predstavili nekaj vrhunskih dosežkov tehnologije, ki olajšajo življenje. V soboto, 15. maja, boste lahko ob 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija med drugim videli, kako nove tehnologije tudi starejšim polepšajo vsakdan. V oddaji bo govor še o dostopnosti RTV programov, o tem, kako napreduje podnaslavljanje v živo, in o drugih govornih tehnikah, pa tudi o slušnem vsadku v možgansko deblo in polževem vsadku. Posvetili smo se tudi novostim na področju slušnih aparatov – dandanes nimamo le pametnih mobilnih telefonov, ampak tudi pametni slušni aparat. Videli boste, kaj vse zmore. Vabljeni k ogledu.
Slovenka leta 2020 je Natalija Spark, tolmačka znakovnega jezika z več kot 20-letnimi izkušnjami in psihoterapevtka s psihosocialno prakso. To izjemno žensko in glas gluhe skupnosti boste lahko spoznali v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 8. maja, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija. Življenje je posvetila velikokrat prezrti in slabo slišani skupnosti gluhih. Rodila se je v gluhi družini. Njena življenjska pot še zdaleč ni bila lahka, za spodbudo pa jo je z veseljem delila z nami. Spregovorila je tudi o izobraževanju gluhih nekoč in danes ter o tem, zakaj je pomemben vpis znakovnega jezika v ustavo. Njena velika strast je tolmačenje gledaliških predstav, v oddaji pa boste izvedeli, zakaj.
V tokratni oddaji si poglejte barvit kolaž zaposlitev, ki jih opravljajo gluhi in naglušni. Spoznali boste voznika 40-tonskega tovornjaka vlačilca iz Nemčije in gluho vodnico iz Moskve. Predstavljamo tudi podjetnici, ki sta med epidemijo uresničili svojo prvo podjetniško idejo. Dobri dve desetletji pa uspešno deluje podjetje naglušnega Branka Črepinška, ki izdeluje tehnice. Novi stvarnosti, ki jo je prinesel čas koronavirusne bolezni, so se v podjetju z enajstimi zaposlenimi zelo dobro prilagodili, tudi podpora države v prvih treh mesecih lani jim je bila v veliko pomoč. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 1. maja, na Prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 14.30, saj smo oddajo posvetili tudi prazniku dela. Verjetno ga letos še bolj cenimo, ker so nekateri zaposleni zaradi epidemije ostali doma ali brez službe.
Čas epidemije je med drugim prinesel tesnobo, stres, izgorelost, osamljenost in veliko stisko. Duševnih motenj je danes veliko več kot pred izbruhom koronavirusne bolezni. Duševno stisko nam lahko pomagajo prebroditi izkušeni psihoterapevti ali psihologi, vendar se pri gluhih osebah ob tem pojavijo težave s komunikacijo. Zato so se na Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije odločili, da vsem gluhim in naglušnim osebam ponudijo pomoč strokovnjakov. Trenutno so združeni v program OMRA, njihova naloga pa je ljudi predvsem izobraževati o duševnem zdravju. Kaj najbolj skrbi gluhe in naglušne ter s kakšnimi duševnimi težavami se srečujejo, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bo med drugim Slovenka leta 2020 Natalija Spark razkrila, kako pomagati gluhim osebam, ki se srečujejo z duševno stisko.
Se počutite, kot da bi lahko premikali gore, ste veseli, energični, prekipevate od navdušenja? Takšne močne občutke povzroča ljubezen, ki jo mnogi cenijo kot eno izmed najvišjih vrednosti. Je občutek globoke pripadnosti in naklonjenosti do druge osebe. Brezpogojno sprejemanje, enakovrednost med partnerjema in iskrenost so temelji ljubezni, dobrega partnerskega odnosa in skupnega življenja. In prav to dokazuje ljubezenska zgodba gluhe Simone in slišečega Erika, ki se kljub različnima značajema dopolnjujeta. Nobena ovira jima ne more preprečiti ljubezni, ki traja že devet let. Njuno zgodbo si lahko ogledate v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 17. aprila, na Prvem programu Televizije Slovenija. Spoznali boste tudi gluho Leo iz Hrvaške, ki se o svojih občutkih ne sramuje spregovoriti pred drugimi. Že kot deklica je opazila, da ima rajši dekleta, in tega ni nikoli skrivala.
Po podatkih Eko kroga je več kot 180.000 Slovencev prizadetih zaradi čezmernega hrupa. Ta je po dognanjih Svetovne zdravstvene organizacije drugi najškodljivejši okoljski vpliv na zdravje ljudi – takoj za prašnimi delci. Kako škodljive učinke hrupa doživljajo tisti, ki so mu vsak dan izpostavljeni, kaj lahko stori država in kaj vsak posameznik, da se zaščiti pred njegovimi negativnimi učinki, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno! Po 20 letih bo Zdravstvena zavarovalnica določila, katere minimalne tehnične lastnosti mora imeti standardni slušni aparat. Danes upravičencem zagotavljajo le 300 evrov za slušni aparat, ni pa znano, kaj mora slušni aparat za to ceno omogočati. To naj bi se po novem letu spremenilo, pravijo na zdravstveni zavarovalnici, ki se je odločila za spremembe pravilnika o medicinskih pripomočkih. Jasno pa je, da se gluhi in naglušni borijo tudi za višji cenovni standard. Kajti marsikomu aparat za 300 evrov žal nič ne pomaga, zato številni slušni aparati ležijo v predalih. Tudi seznam tehničnih pripomočkov, ki so na voljo gluhim, naglušnim, slepim, slabovidnim in gluhoslepim, bi bilo treba čim prej osvežiti.
Okrog 160.000 ljudi pri nas trpi za tinitusom. In eden izmed njih je Jan. Več let je delal v nekem nočnem klubu. Nekega večera je šel ven, na svež zrak, in doživel šok. Tišine ni bilo več, samo tisto nenehno piskanje v glavi, ki vas spravlja ob pamet. Poznate to? Lahko gre za celo paleto zvokov, ki jih res nočete slišati. Žal je tako preprosto. Sedem minut in pol sedenja ob zvočniku srednje glasne glasbe je lahko dovolj, da pride do okvare sluha. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 27. marca, ob 14.30 na prvem programu Televizije Slovenija in izvedeli boste, kako tinitus preprečiti. Če že trpite za njim, poročamo o kognitivno-vedenjskem zdravljenju, ki vas pripravi do tega, da vas ta fantomski zvok ne vznemirja, ampak da se z njim naučite živeti in shajati. Prikazali bomo tudi maskirne zvoke, ki lahko olajšajo simptome.
Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.
Ob mednarodnem prazniku žena in bližajočem se materinskem dnevu smo se spomnili vseh mater, še posebej pa mam invalidov, ki si zaslužijo velik poklon zaradi svoje plemenitosti in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Mame invalidnih otrok redko silijo v ospredje. Naše sogovornice pravijo, da se ne razlikujejo od drugih mater, čeprav so se morale marsičemu odreči. Spoznali boste Dragico Kraljič, prijetno in zgovorno mamo 30-letnega Janeka z Downovim sindromom. Življenje jo je preizkusilo že v otroštvu, ko je odraščala med alkoholiki in v revščini. O materinstvu je spregovorila tudi Andreja Vovk, mama 22-letne gluhoslepe Anje. Med nosečnostjo je pogostokrat sanjala o volčjem žrelu, zajčji ustnici in okvarah ustne votline. Imela je občutek, da bo nekaj narobe. In res, specialisti so po rojstvu postavili diagnozo – sindrom charge. Tudi Patrizia Zonta je ena izmed mater otroka s posebnimi potrebami, ki se ji je ob Sebastianovem rojstvu svet tako rekoč podrl, danes pa pravi, da je njen sin najlepše darilo, ki ji ga je dalo življenje.
Poškodbe nas spremljajo vse življenje, najhuje ga zaznamujejo in spremenijo za vedno. Življenje se po svoje začne znova in vse je treba prilagoditi novi stvarnosti. V njej lahko počasi in s trudom to, kar se marsikomu zdi popolnoma neizvedljivo, polagoma spet postaja mogoče. To potrjujeta dve današnji zgodbi. Komaj 22-letna Katarina Miličević po težki prometni nesreči danes živi s tetraplegijo. Kar se sprva zdelo nemogoče, danes, po desetletju dolgi rehabilitaciji, počasi udejanja. Miša in predvsem njeni starši se niso ozirali na črne prognoze ob njenem rojstvu in hčerki, tudi s pomočjo dobrih ljudi, ki sodelujejo v dobrodelni akciji Help Miša Walk, omogočili znosno življenje v domačem okolju, kolikor je za deklico s cerebralno paralizo mogoče.
Po nekaterih ocenah živi v naši državi v zaprtih ustanovah približno 22 tisoč ljudi s posebnimi potrebami, starostnikov in zapuščenih otrok. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija uveljavila leta 2008, državam podpisnicam nalaga deinstitucionalizacijo, kar med drugim pomeni pravico teh ljudi do samostojnega življenja v lokalni skupnosti. Koliko smo pri tem uspešni, kaže zgodba 34-letnega Jožeta Pirha. Rodil se je s težko obliko cerebralne paralize. Po več letih bivanja v ustanovi se je podal na samostojno pot in zaživel v stanovanju, ki ga je podedoval. Po družinskem sporu se je stanovanje prodalo na licitaciji in Jože je ostal brez vsega. S pomočjo gledalcev Televizije Slovenija, ki so prispevali denar v akciji Pomagajmo Jožetu, se je zbralo dovolj denarja za nakup novega stanovanja.
Neveljaven email naslov
