Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!
Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?
Po svetu obratuje okoli 450 jedrskih elektrarn. Ena izmed njih je naša jedrska elektrarna v Krškem. Ta na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Z jedrskimi elektrarnami pridobivamo električno energijo od leta 1957. Od takrat so se jedrski reaktorji spremenili in se še spreminjajo. Razvijajo jedrske elektrarne nove generacije, ki bodo proizvajale manj odpadkov, pa tudi male jedrske elektrarne z modularnimi reaktorji, ki bodo z elektriko oskrbovale na primer posamezno večje mesto. Razvijajo pa tudi nove vrste goriva. Ruska plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov je prva in za zdaj edina delujoča z modularnim jedrskim reaktorjem. Kdaj jih bomo imeli več in kako bodo delovale?
Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?
Pesticide danes uporabljamo tako rekoč povsod, v industriji, gradbeništvu, prometu, higieni. Imamo jih v sredstvu za pomivanje posode, v kozmetiki, oblačilih. Pesticidi so velika skupina kemikalij, ki jih uporabljamo zato, da se znebimo škodljivcev na pridelkih, insektov v naših domovih, plevela, plesni in drugim nadležnih organizmom ali tistim, ki nam delajo škodo. Obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirani kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo več tisoč različnih pesticidov, ki so danes na trgu. Zakaj in kje vse se srečujemo z njimi? Kdaj in za koga so pesticidi nevarni?
Semena pravega kostanja so zelo okusna, semena divjega kostanja pa so za ljudi neužitna, vendar zdravilna. Pripravki iz njih se med drugim uporabljajo kot zdravilo proti krčnim žilam. Čeprav so si plodovi pravega in divjega kostanja na videz zelo podobni, drevesi nista v sorodu. Divji kostanj je naše največje cvetoče drevo. Čeprav je bil pred 12.000 leti doma tudi pri nas, ga že stoletja uvažamo in zasajamo v parke, vrtove in drevorede. Uvozili pa smo tudi bolezen, ki mu grozi. Skorjemor je bakterijska okužba, ki povzroči odmrtje skorje in posušitev drevesa. Pomagajte odkriti okužena drevesa ter rešiti divji kostanj.
Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?
Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?
Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?
Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?
Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?
Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?
Neveljaven email naslov
