Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
V Narodnem muzeju hranijo repliko najstarejšega glasbila na svetu - neandartalčevo piščal, ki je povsem identična originalni. Izdelali so jo strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo, ki so prvotno glasbilo skenirali s posebno napravo, imenovano mikrotomograf. Z njim izdelajo posnetke notranjosti različnih predmetov ali materialov, ne da bi fizično posegali vanje. Pokazali so nam, kaj se skriva v zaprtem čokoladnem jajcu, pa tudi kaj so odkrili v notranjosti rotorjev šifrirne naprave Enigma, ki je desetletja ležala v razbitinah nemškega vojaškega plovila. Na mariborski medicinski fakulteti s pomočjo nanotomografa, naprave, ki omogoča še večjo ločljivost, gledajo v notranjost 3D modelov človeških tkiv. Kaj vse še preučujejo s takimi napravami?
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?
Po dolgem potovanju z letalom skozi časovne pasove potrebujemo nekaj dni, da se privadimo na nov čas. Razlog je, da smo zmotili izločanje melatonina, ki usklajuje našo biološko uro. Hormon melatonin pri ljudeh in živalih nastaja v posebni žlezi v možganih kot odziv na temo, svetloba pa zavre njegovo izločanje. Pri ljudeh se lahko uporablja za zdravljenje bolnikov s kroničnimi motnjami spanja ali daljše nespečnosti pri ženskah v menopavzi. Ali je varen tudi kot prehransko dopolnilo? Pri živalih vpliva na menjavo dlake in perja ter s tem povezano reprodukcijo. Kakšna je še njegova vloga pri živalih in ljudeh? Glejte Ugriznimo znanost!
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Prve so se prve pojavile šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja na Islandiji. Ena največjih in najbolj znanih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji. V Sloveniji imamo več manjših biobank, ki so del posameznih raziskovalnih ustanov. Predstavili vam bomo biobanko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je več kot 7000 vzorcev bolnikov za več kot 20 različnih bolezni. Kaj vse lahko raziskovalci odkrivajo s pomočjo vzorcev v biobankah?
Neveljaven email naslov
