Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.
Ko je ladja Mayflower s prvimi priseljenci iz Evrope leta 1620 plula do Amerike, je bilo na krovu več kot 100 ljudi. Dobrih 400 let pozneje se je po njeni poti odpravilo plovilo Mayflower 400. Na krovu ni bilo nikogar. Gre namreč za prvo avtonomno plovilo, ki je prečkalo Atlantski ocean. Kaj pomeni, da je plovilo avtonomno in do katere stopnje lahko pluje brez človeka? Človek je sicer kriv za približno 80 % nesreč na morju. Njihovo število bi lahko zmanjšale popolnoma avtonomne ali polavtonomne ladje. Ali bo v prihodnosti vodni promet avtonomen?
Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?
Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.
Neveljaven email naslov
