Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Neveljaven email naslov
