Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nekatere strah, za druge pa prava čarovnija v epruveti! V obeh primerih bi bilo zanimivo pri kemiji namesto učenja iz učbenikov stopili med molekule in kemijske reakcije in jih opazovati od blizu, skoraj kot v znanstvenofantastičnem filmu. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razvijajo in raziskujejo sodobne načine poučevanja ter učenja kemije tudi z dopolnjeno in virtualno resničnostjo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neka tovarna je imeli težavo z dvostopenjskim svedrom, pri katerem so odrezki slabo drseli po vijačnici. Ko v industriji naletijo na težave s orodjem, raziskovalci sistematično iščejo vzroke. Prvi korak je analiza z mikroskopom, kjer preverijo morebitne vidne poškodbe.
Galvanski postopek nanašanja zaščitnih prevlek je elektrokemijski proces, pri katerem se na površino kovine z uporabo električnega toka nanese zaščitna plast drugega materiala. Postopek uporabljamo že več kot 200 let. Na Inštitutu Jožef Stefan pa raziskujejo in uporabljajo še drug, napreden način nanašanja – s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze.
Vsak izdelek, ki ga držimo v rokah, ima svojo zgodbo. Ta se po navadi začne z idejo. Kako pa od nje pridemo do serijske proizvodnje? Pot nas vodi od načrtovanja in izdelave orodja do končne proizvodnje.
Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!
Slovenske znanstvenice dokazujejo, da je njihov prispevek k znanosti v svetu prepoznaven in vpliven. V prispevku predstavljamo tri izjemne med njimi, prof. Majo Ravnikar, prof. Andrejo Benčan Golob in dr. Leo Rems, ki s svojimi dosežki spreminjajo prihodnost.
Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.
Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov
