Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V državah z močno vinsko kulturo, kot so Francija, Španija in Italija, se povečuje poraba dealkoholiziranih vin. Poznamo več različnih tehnik, s katerimi lahko iz vina odstranijo alkohol, ohranijo pa aromo in okus. Težje je dealkoholizirati peneča se vina, saj se pri odstranjevanju alkohola izgublja ogljikov dioksid in s tem mehurčki. Kakšna je razlika med aromatiziranim brezalkoholnim vinom in dealkoholiziranim vinom? Lahko dealkoholizirana vina postanejo resna alternativa klasičnim?
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?
Svet atomov je težko predstavljiv. Če pa učenci atome, molekule in reakcije med njimi opazujejo v virtualni resničnosti, kjer vidijo dim in spremembe barve, kemijo lažje razumejo. Geološke procese in različne kamnine se učenci lažje naučijo s posebno različico videoigre Minecraft. Študenti, ki se učijo vsebine po priporočilnem sistemu in ne linearno, hitreje napredujejo. Z napovedovanjem zmagovalca Evrovizije se učenci učijo, kako deluje umetna inteligenca. Kaj pa doživljajo med reševanjem matematičnih nalog? Kako tehnologija spreminja svet poučevanja, da bi učenje postalo dostopnejše, zabavnejše in učinkovitejše kot kadar koli prej?
Kamena, bakrena, bronasta in železna doba so zgodovinska obdobja, ki smo jih poimenovali po materialu, iz katerega je bilo orodje, ki so ga tedaj uporabljali. Razvoj orodij, za katera danes uporabljamo različne materiale, je tesno povezan z razvojem človeka. Kako naredimo dovolj trd in žilav material za obstojno orodje? S kompozitnimi materiali in različnimi prevlekami. Slovenija je orodjarna Evrope. Največji uporabnik orodja je avtomobilska industrija. Za izdelavo avtomobila potrebujemo od 300 do 400 orodij. Kakšno je v 21. stoletju dobro orodje?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.
Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?
Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?
Neveljaven email naslov
