Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.
Leta 1993 sta belgijska znanstvenika Hamers in Casterman po naključju odkrila, da imajo kamele poleg običajnih protiteles imunskega sistema še nanotelesa – protitelesa z nekoliko drugačno zgradbo. Ta telesa imajo eno- in dvogrbe kamele, alpake, lame, vikunje in tudi morski psi. Zaradi odličnih lastnosti nanoteles jih raziskujejo tudi za uporabo v humani medicini, pri nas recimo za zdravljenje glioblastoma, najpogostejšega možganskega tumorja. Za klinično uporabo pa so odobrene štiri vrste nanoteles: za imunoterapijo raka, za zdravljenje vnetnih bolezni, krvne rakave bolezni, diseminirani plazmocitom in trombotične trombocitopenične purpure.
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, zato po svetovnih morjih in oceanih vsak dan pluje več kot 60 tisoč trgovskih ladij – poleg velikih plovil tudi več deset tisoč manjših. Največje kontejnerske ladje na svetu dosežejo dolžino do 400 m in širino okoli 60 m ter lahko prevažajo več kot 24.000 standardnih kontejnerjev. Večina jih za pogon uporablja težko ladijsko gorivo, zato ladijski promet prispeva 3 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ladje pa izpuščajo še druge škodljive pline in tako onesnažujejo zrak. Pred enim letom je začela komercialno pluti ladja Ane Maersk, prva velika kontejnerska ladja na svetu, ki za gorivo uporablja metanol. Katera so še druga možna goriva za ladje in kaj narediti, da bo ladijski promet čistejši?
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je do svojega zadnjega poleta v vesolje na Mednarodni vesoljski postaji preživela 321 dni. Njen zadnji polet naj bi trajal malo več kot en teden, vendar je zaradi zapletov na vesoljski postaji že skoraj osem mesecev. Bivanje astronavtov v vesolju pa prinaša dragocen vpogled na vpliv dolgotrajnih misij v vesolju na človeški organizem. Na Zemlji to raziskujejo v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica. V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo so nedavno končali prvi del raziskav, v kateri so prostovoljci 60 dni samo ležali. Kakšen je bil namen te raziskave in kakšni so prvi izsledki?
Po svetu vozi milijarda in pol avtomobilov ter več kot 300 milijonov tovornjakov. V Sloveniji imamo čez milijon osebnih vozil in nad 100 tisoč tovornjakov. Vozimo se lahko z avtomobili na bencinski, dizelski ali električni pogon, s hibridnimi vozili in takimi, ki jih poganja vodik. Še vedno pa nam ni uspelo narediti okolju prijaznega vozila, ki bi ga bilo mogoče preprosto reciklirati in bi bilo tudi cenovno ugodno. Promet prispeva približno 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kakšen je promet danes in kakšnega si želimo v prihodnosti? Kakšen izziv je to za tehnologijo, družbo, ekonomijo in politiko?
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Kaj vse pripomore k dobrim aerodinamičnim lastnostim kolesarja med dirko? Za 80 % je odgovoren položaj na kolesu, sledi mu čelada. Za vožnjo na čas imajo kolesarji posebne aerodinamično oblikovane čelade. Aerodinamika je veda, ki raziskuje, kako oblika in površina vplivata na gibanje zraka in sile, ki pri tem nastanejo. Srečujemo jo skoraj povsod, tudi pri letalih, avtomobilih, vetrnicah, ventilatorjih, mešalcih. Kako raziskovalci načrtujejo letala in avtomobile s kar najboljšimi aerodinamičnimi lastnostmi in za koliko sneg, led ali umazanija na površini poslabša njihove aerodinamične lastnosti? Žoga nima dobrih aerodinamičnih lastnosti. Kako so spremenili žogico za golf, da so njene lastnosti boljše?
Teleportacija ljudi, kot jo prikazujejo znanstvenofantastični filmi, ni mogoča, vendar so nekatere njene zasnove bližje, druge pa dlje od stvarnosti. Kaj pa danes že znamo? Leta 1997 je znanstvenikom prvič uspelo teleportirati lastnosti fotona. Danes lahko lastnosti delcev s kvantno prepletenostjo teleportiramo tudi 1200 km daleč. Človeško telo vsebuje toliko informacij, da jih za zdaj ne moremo hraniti niti v vseh podatkovnih središčih po svetu. Pri zmogljivosti omrežja 30 GB na sekundo pa bi tako količino podatkov prenašali 350.000-krat dlje časa od trenutne starosti vesolja. Kakšno tehnologijo bi potrebovali, da bi bila teleportacija mogoča?
V preteklosti so skoraj vse raziskave zdravil opravili zgolj na moških. Novejše raziskave pa so pokazale, da ženske in moški drugače presnavljamo zdravila. Ob jemanju zdravil za zniževanje holesterola imajo ženske večjo verjetnost za bolečine v mišicah, utrujenost in razvoj sladkorne bolezni. Ženske naj bi imele za 34 % večje tveganje za hude stranske učinke pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Na učinkovitost zdravil vplivajo tudi naši geni. Za skoraj 200 zdravil vemo, da je njihovo delovanje odvisno od določenih genov. Nekatera zdravila so neučinkovita, imajo neželene učinke, povzročijo lahko celo smrt. Zakaj nekatera zdravila delujejo drugače pri moških in ženskah? Kako testirajo bolnike, da dobijo ustrezno terapijo? Vabljeni k ogledu.
Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?
Neveljaven email naslov
