Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
Neveljaven email naslov
