Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?
Tla pod našimi nogami so polna življenja. V žlici tal najdemo več milijard bakterij in gliv, več kot je ljudi na Zemlji. Poznamo pa jih le en odstotek. Največ jih živi v globini do 30 centimetrov. Kateri organizmi živijo v tleh naših pragozdov, ugotavljajo z DNK-analizo. Kako ta poteka? Zaradi oranja in gnojenja so organizmi bolj ogroženi v tleh, namenjenih kmetijstvu. Kako nanje vpliva različna obdelava zemlje in kako podnebne spremembe, dolgotrajna suša ali obilna deževja? Talni organizmi sodelujejo v številnih, nam nevidnih procesih v tleh. Raziskovalci jim lahko sledijo z merjenjem izpustov plinov iz tal.
Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
Neveljaven email naslov
