Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Telesna aktivnost ima na naše zdravje dokazano pozitivne učinke. Vendar je za telo naporna, zato je zelo pomembno, kakšna je ob tem prehrana športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih. Mišice so organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če jim ne zagotovimo dovolj hrane? Raziskava o slovenskih športnikih je pokazala, da jih ima kar 87 % vsaj en simptom relativnega energijskega pomanjkanja. Ker želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Zakaj je prehrana v športu tako pomembna? Kakšne so posledice neustrezne prehrane na zdravje in športne uspehe?
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal, na katerih so zgrajene, in propadanje lesenih stebrov, na katerih so zgrajene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek. Kako jih lahko omilimo, zaustavimo ali preprečimo? Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad, Benetke?
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
Neveljaven email naslov
