Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskovalci Biotehniške fakultete UL na kmetijah v porečju Save preučujejo vpliv plastičnih delcev na kakovost kmetijskih tal in biotsko raznovrstnost.
Kako je dišala Emona pred dva tisoč leti? Barbara Pia Jenič, avtorica projekta Vonjave Emone, je s pomočjo zgodovinskih in znanstvenih virov poustvarila vonje antične Emone – od dišav v rimski kuhinji do vonja v straniščih in na ulicah
Knjige so tudi del kulturne dediščine. Ko vstopimo v kakšno staro knjižnico, bi lahko rekli, da zavohamo zgodovino. Kakšen vonj pa imajo Prešernova tobačnica iz 18. stoletja, imperialni pečat cesarice Marije Terezije in knjiga Carniola antiqua et nova Janeza Ludvika Schoenlebna? V okviru projekta Odotheka so raziskovalci analizirali vonj petih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov
