Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ugriznimo znanost • prispevki

Ugriznimo znanost Mikroplastika v rekah: Vzorčenje s črpalno metodo

11.11.2021

Mikroplastika se v vodi rek in jezer pojavlja v vseh globinah, z mrežami za vzorčenje pa vzorce lahko pobirajo le na gladini in tik pod njo. Poleg tega se v mrežo ujame tudi veliko drugih odpadkov, ki otežujejo iskanje mikroplastike v vzorcu. Prav to sta bila poglavitna razloga, da so na Inštitutu Republike Slovenije za vode razvili lastno metodo s črpanjem.

Ugriznimo znanost Črevesna mikrobiota: Fizikalna uganka Ročni vrelec

04.11.2021

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost Črevesna mikrobiota: Banka blata za zdravljenje s fekalno transplantacijo

04.11.2021

Blato je končni produkt presnove, s katerim iz telesa izločimo tudi del črevesne mikrobiote. V blatu sicer iščemo vzroke bolezni, lahko pa ga uporabljamo tudi za zdravljenje. Nedavna britanska raziskava je pokazala, da je fekalna transplantacija učinkovitejša za zdravljenje okužbe črevesja z bakterijo Clostridium difficile kot zdravljenje z antibiotiki.

Ugriznimo znanost Črevesna mikrobiota: Pomen in naloga črevesne mikrobiote

04.11.2021

Črevesni mikrobioti nekateri pravijo nevidni organ ali celo drugi možgani.

Ugriznimo znanost Črevesna mikrobiota: Črevesna mikrobiota in bolezni možganov

04.11.2021

Možgani, črevesje in mikrobiota so torej v nenehni komunikaciji. 80 % informacij potuje iz črevesja v možgane in 20 % informacij iz možganov v črevesje. Ni čudno, da se veliko kroničnih bolezni začne v črevesju. So med njimi tudi bolezni možganov?

Ugriznimo znanost Most na Pelješac: Matematična uganka Pravi kot

28.10.2021

Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.

Ugriznimo znanost Most na Pelješac: Temeljenje mostu

28.10.2021

Ker je bila pri gradnji mostu na Pelješac primerna kompaktna skalnata osnova tal šele na globini od 80 do 130 metrov pod morsko gladino, so morali izvesti izredno zahtevno temeljenje na zabitih jeklenih stebrih oziroma pilotih, dolgih več kot 100 metrov.

Ugriznimo znanost Most na Pelješac: Geologija tal

28.10.2021

Preden most lahko začnejo graditi, morajo opraviti številne preiskave, med drugim tudi tal. Tudi od sestave tal je namreč odvisno, kakšna bo gradnja mostu.

Ugriznimo znanost Most na Pelješac: Opis mostu

28.10.2021

Most na Pelješac je eden najzahtevnejših. Postavljen je na območju izjemno visoke potresne aktivnosti in sunkovitih vetrov. Most so gradili dobra 3 leta, odprli pa ga bodo prihodnje leto pred začetkom turistične sezone.

Ugriznimo znanost Udomačevanje rastlin: Fizikalna uganka Materiali

17.09.2021

Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.

Ugriznimo znanost Udomačevanje rastlin: Svetovna sušna območja

21.10.2021

Svetovno širjenje puščav je velik svetovni in ekološki problem, ki ga povzročajo človekove dejavnosti in podnebne spremembe. 6 milijard hektarjev sušnih območij zaseda približno 40 % Zemljine kopenske površine. 10-20 % sušnih območij je degradiranih, med 6 in 12 milijonov km2 sušnih območij pa je v celoti prizadetih zaradi širjenja puščav. Nadaljnje širjenje puščav grozi milijardi ljudi.

Ugriznimo znanost Udomačevanje rastlin: Udomačevanje žit

21.10.2021

Začetek gojenja trav je pomenil začetek kmetijstva. Udomačevanje je sprva potekalo nenačrtovano. Pozneje je človek začel odbirati tiste rastline, katerih zrnje se v zrelosti ni raztreslo, ampak je ostalo na steblu. To je povzročilo naključno spremembo v dednini. Ko je človek začel potovati, je s seboj vzel tudi semena. In tako so različna žita prišla tudi do nas. V Botaničnem vrtu UM imajo kolekcijsko polje žit, v katerem lahko spremljamo preobrazbo samoniklih trav v sodobna žita.

Stran 40 od 48
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov