Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Obiskali smo Posestvo Valdek in razbili kar nekaj stereotipov povezanih z osli. S popotnikoma, Brigito in Tomažem, odkrivamo svet živali v oddaljenih krajih. Predstavljamo rezultate januarskega štetja vodnih ptic. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
DEBLO TROPSKIH RASTLIN
Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin.
CVETOČE V BOTANIČNEM VRTU LJUBLJANA
V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so se odprli redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo.
CEPLJENJE IGLAVCEV
Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline.
BOTANIČNI VRT SAN FRANCISCO
Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ...
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Projekt Poletna noč je vsakoletna gala glasbena prireditev, ki v enem večeru združi izjemne slovenske glasbenike. Je poklon zlati dobi slovenske popevke ter ustvarjalcem glasbe, ki je nastala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Letošnja Poletna noč je v vsem sijaju prvič zažarela na Ptuju.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Otroci radi obiskujejo Čudogozd, saj je na čudogozdni jasi mogoče čisto vse. Toda kaj storiti, če jih naenkrat pride preveč? Potem je treba malce počakati. Kje? V otroški sobi. Toda Karli in Zani čakanje ne diši. Radi bi se prerinili prek vrste. Jima bo uspelo? Skoči v Čudogozd še ti!
Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Čez en teden se bo iztekla dvomesečna javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih. Nas tokrat zanima, kaj bo novi zakon o medijih prinesel regionalnim medijem? Naši sogovorniki bodo svetovalec ministrice za kulturo za področje medijev, novinarka in urednica Radia Štajerski val, najstarejše lokalne radijske postaje v Sloveniji, ter novinarka Večera, največjega regionalnega tiskanega medija v severovzhodni Sloveniji..
Vabimo vas, da si pogovor o aktualnem položaju in prihodnosti regionalnih medijev v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 24. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Novinar Marjan Šrimpf je ob dokumentarnih portretih zanimivih Slovencev na petih celinah posnel tudi več potopisov. Tokrat boste videli zgodbo s Fidžija, ki je priljubljena turistična destinacija za številne popotnike, predvsem zaradi 322 otokov, od katerih je naseljenih 106. Snemalna ekipa je bila na največjem otoku Viti Levu in posnela več srečanj z izredno prijaznimi domačini. Po značilnem pozdravu bula-bula je bilo treba najprej spiti čaj mate, kar je bil uvod za pot po glavnem mestu Suva in ogled njegovih znamenitosti. Seveda ni manjkala plovba z ladjo do nekaterih rajskih otokov.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol, nam v dramatičnem pričevanju podrobno opiše usodno noč, ko so partizani 4. januarja 1944 ob 23. pod pretvezo vstopili v grad, začeli grobo zasliševati Rada in Ksenjo, ki sta ves čas vojne z denarjem in materialom podpirala OF. Isto noč so ju odvedli pod Krvavec ter ropali grajsko premoženje. Naslednji dan so ju brutalno mučili in umorili. Resnica je zelo preprosta, krvava in nasilna, pove Peter, ki si je več kot 20 let prizadeval in zbiral različne dokaze ter pričevanja, da bi razkril kruto resnico in usodo sorodnikov Hribar, ki sta bila del predvojne meščanske elite. Dokopal se je do skoraj vseh imen partizanov in partizanke, članov VOS, večinoma domačinov, ki so okruten umor izvršili, še živečega je nedavno obiskal v domu starejših. Nikogar povojna oblast ni kaznovala ampak ravno nasprotno, bili so deležni privilegijev in nekateri visokih položajev. Grad in celotno premoženje so si novi oblastniki prihranili zase. Tako so v gradu in posteljah umorjenih zakoncev dopustovali Edvard Kardelj in dalj časa tudi Matija Maček z družino.
Peter Hribar je po dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo Rada in Ksenije Hribar, njun pokop in odškodnino za grad. Sprejel je tudi javno opravičilo s strani predsednika države. Odslej si brez zamer prizadeva za spravo na novih temeljih, kar predstavi tudi v pričevanju.
Posmrtne ostanke zakoncev Hribar so lani iz prikritega grobišča prenesli in pokopali v družinsko grobnico, na gradu Strmol pa so jima postavili spominsko obeležje. Rado je bil bančnik, industrialec s široko mrežo poznanstev širom Evrope, z ženo Ksenjo sta bila svetovljana in oba tudi pilota ter se aktivno ukvarjala z letalstvom. Skupaj s Petrovim očetom so že izdelali nekaj svojih letal z imenom Minima. Vojna predvsem pa revolucija sta preprečili načrte o lastni tovarni avionov. Dva primerka Hribarjevih letal sta bila v uporabi še daleč po vojni, lesene modele pa ima danes v lasti Peter Hribar. Povojni režim je udaril po vseh članih družine Hribar in kot mladenič je to še kako čutil tudi Peter. Zaprli in maltretiral so njegovega očeta in razbili njihovo družino, saj je oče zbežal v Kanado. Pretresljiva izpoved Petra, pripadnika rodbine Hribar, vnuka znamenitega Slovenca Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi, je v opomin in razmislek kakšen civilizacijski padec je predstavljala revolucija in njeno nadaljevanje.
