Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor.
Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah.
Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije?
Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
1. Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Madžarsko ter Republiko Slovenijo in Italijansko republiko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanih območij na obeh straneh slovensko-madžarske in slovensko-italijanske meje
Medalje za zasluge. Prejeli so jih štirje predstavniki porabskih Slovencev.
Priznanje »Za narodnosti«. Letošnja slovenska dobitnica je Éva Lázár.
Likovna umetnost narodnosti. Razstavljajo ustvarjalci vseh trinajstih domačih skupnosti.
Česanje perja. Staro dejavnost na Gornjem Seniku obudili pred dvema desetletjema.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol, nam v dramatičnem pričevanju podrobno opiše usodno noč, ko so partizani 4. januarja 1944 ob 23. pod pretvezo vstopili v grad, začeli grobo zasliševati Rada in Ksenjo, ki sta ves čas vojne z denarjem in materialom podpirala OF. Isto noč so ju odvedli pod Krvavec ter ropali grajsko premoženje. Naslednji dan so ju brutalno mučili in umorili. Resnica je zelo preprosta, krvava in nasilna, pove Peter, ki si je več kot 20 let prizadeval in zbiral različne dokaze ter pričevanja, da bi razkril kruto resnico in usodo sorodnikov Hribar, ki sta bila del predvojne meščanske elite. Dokopal se je do skoraj vseh imen partizanov in partizanke, članov VOS, večinoma domačinov, ki so okruten umor izvršili, še živečega je nedavno obiskal v domu starejših. Nikogar povojna oblast ni kaznovala ampak ravno nasprotno, bili so deležni privilegijev in nekateri visokih položajev. Grad in celotno premoženje so si novi oblastniki prihranili zase. Tako so v gradu in posteljah umorjenih zakoncev dopustovali Edvard Kardelj in dalj časa tudi Matija Maček z družino.
Peter Hribar je po dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo Rada in Ksenije Hribar, njun pokop in odškodnino za grad. Sprejel je tudi javno opravičilo s strani predsednika države. Odslej si brez zamer prizadeva za spravo na novih temeljih, kar predstavi tudi v pričevanju.
Posmrtne ostanke zakoncev Hribar so lani iz prikritega grobišča prenesli in pokopali v družinsko grobnico, na gradu Strmol pa so jima postavili spominsko obeležje. Rado je bil bančnik, industrialec s široko mrežo poznanstev širom Evrope, z ženo Ksenjo sta bila svetovljana in oba tudi pilota ter se aktivno ukvarjala z letalstvom. Skupaj s Petrovim očetom so že izdelali nekaj svojih letal z imenom Minima. Vojna predvsem pa revolucija sta preprečili načrte o lastni tovarni avionov. Dva primerka Hribarjevih letal sta bila v uporabi še daleč po vojni, lesene modele pa ima danes v lasti Peter Hribar. Povojni režim je udaril po vseh članih družine Hribar in kot mladenič je to še kako čutil tudi Peter. Zaprli in maltretiral so njegovega očeta in razbili njihovo družino, saj je oče zbežal v Kanado. Pretresljiva izpoved Petra, pripadnika rodbine Hribar, vnuka znamenitega Slovenca Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi, je v opomin in razmislek kakšen civilizacijski padec je predstavljala revolucija in njeno nadaljevanje.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
