Anuš vadi violino , da bi nekoč zaigral v prav posebnem otroškem orkestru z zabavnim imenom “Veliki hrup”. Pojdimo z Anušem v glasbeno šolo in videli bomo, kako se uči držati lok, igrati s prsti po strunah in še marsikaj … Anuš tudi zelo rad poje in glasba je povsod z njim. Najbolj pa postane razburljivo, ko se vsi otroci zberejo in pripravijo za veličasten nastop. Le kako bodo zazvenele Anuševe strune?
Ajda je lepa rastlina, ki se hitro vrača nazaj na naša polja. Kako je zdrava pa vemo vsi.
Različne pokrajine v Sloveniji imajo različna poimenovanja, pa tudi različne oblike štrukljev. Takih oblik kot jih bosta naredila Juš in Tita, pa zagotovo ni videl še nihče. Seveda bo Cmok priskočil na pomoč, da bo kaj dati na mizo, ki bo užitno.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Udeležili smo se konference o vplivu umetne inteligence na književno prevajanje. Obiskali smo nekaj kakovostnih objektov, ki jih do nedelje na ogled ponuja minifest Odprte hiše Slovenije. Ogledali pa smo si tudi pomemben del opusa režiserja in direktorja fotografije Karpa Godine - oglase, ki jih je posnel v 70. in 80. letih, razstavlja pa jih Galerija Fotografija.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Dolenjski obzornik utripa življenje Dolenjske, njenih dolin in gričev v objemu dolenjskih rek in potokov. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti v dolenjskih občinah.
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Šolski zvonec je spet zazvonil. 2. septembra se je novo šolsko leto začelo tudi na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah.
Nova turistična točka v Porabju. V Andovcih dobiva nekdanja večnamenska zgradba novo funkcijo.
Marija pod logom v Turnišču. Osrednje prekmursko romarsko središče združuje srednjeveško in novodobno cerkev.
ZELENJAVNI VRT ROKA V KOSTANJEVICI NA KRASU
Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje.
VOLEMIJA NOBILIS
Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon.
DRŽAVNA PRVAKINJA V CVETLIČARSTVU
V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo.
OSKRBA VRTNIC JESENI
Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Elizabet s prijateljico Mario obišče lončarsko delavnico. Za svoji mamici bi radi izdelali darilo, glineni skledici. Tam se naučita delati z glino in oblikovati čudoviti posodi. Glino je treba tudi na poseben način sušiti. Čeprav sta stari le pet let, znata že čudovito delati za lončarskim vretenom. Mamici bosta nad njunim izdelkom zagotovo navdušeni.
Neokrnjena narava nam nudi ogromno zdravilnih in tudi zelo hranilnih rastlin. Težava je v tem, da jih slabo poznamo. Otroka bosta pripravljala čudovit napitek. Seveda bo Prunelius Cmok priskočil na pomoč tako z receptom kot opozorilom, na kaj je potrebno paziti, da ne bo, bognedaj, kaj narobe.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost.
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Naš tokratni gost, umetnostni zgodovinar, muzealec, do nedavnega univerzitetni učitelj dr. Janez Balažic prihaja iz Murske Sobote in je globoko povezan z zgodovino tega dela panonskega prostora. Letos mineva 100 let od prihoda arhitekta Jožeta Plečnika v Prekmurje, kjer je z zidavo župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini uspel združiti poteze srednjeevropske kulturne identitete s prvinami starodavne avtohtone dediščine zahodnega roba Panonske nižine. O podrobnostih, medsebojnih vplivih in širših dimenzijah srečanja velikega arhitekta s tedanjo Slovensko krajino bomo z dr. Janezom Balažicem govorili v oddaji Dober večer TV Maribor v ponedeljek, 23. septembra ob 20. uri
Kaj bi se zgodilo, če bi se »ustavil« eden izmed večjih informacijskih sistemov v naši državi – knjižnični sistem COBISS? Ali bi si še lahko izposojali knjige v knjižnici? Ali bi imeli vse podatke o slovenskih raziskovalcih in njihovih projektih? Dokumentarni film z naslovom Od kartice do klika kronološko oriše razvoj sistema COBISS, ki ga razvija in vzdržuje Institut informacijskih znanosti iz Maribora, v zadnjem obdobju pa je ta prevzel tudi vlogo upravitelja superračunalnika Vega.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V Opusu bomo predstavili slovenska glasbena umetnika, ki že vrsto let delujeta v tujini. To sta flavtist Martin Belič in violončelist Primož Zalaznik.
Martin Belič je asistent soloflavtist v uglednem orkestru Münchenski filharmoniki. Redni član orkestra je postal leta 2007. Svoje znanje že desetletje prenaša na mlajši rod. Na avstrijskem Koroškem vodi mojstrske seminarje skupaj s svojim nekdanjim profesorjem Mihaelom Martinom Koflerjem, v Slovenski Bistrici, kjer je začel svojo glasbeno pot, pa vodi poletno šolo. Letos smo ga spremljali na Bistriškem gradu, kjer je bil nekoč sedež glasbene šole. V tej so danes nadvse ponosni na svojega rojaka. Spoznali bomo njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila žal tudi zelo trpka. A vendarle ni nikoli obupal.
Primož Zalaznik pa bo opisal pot, ki ga je vodila od Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do Dunajskih simfonikov. Nekaj časa je igral tudi pri Dunajskih filharmonikih. Občasno ga mika solistično muziciranje in sodelovanje v komornih zasedbah, sicer pa je predan dunajskemu simfoničnemu orkestru. Tam je dobil redno zaposlitev, s katero je popolnoma zadovoljen.
