Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Tokratno pričevanje se začne s pesmijo z naslovom V molitev naj se razboli beseda, ki jo prebere pričevalka Tilka Jesenik, rojena Balantič. Njeno pričevanje je nekaj posebnega, saj je v kar največji meri posvečeno spominu na njenega brata, pesnika Franceta Balantiča. Gospa Tilka z veliko prizadetostjo in občutenjem pesnikovega življenja in dela razkriva življenje njune družine in prednikov ter se nazadnje posveti njegovi poeziji in boju za njeno priznanje. France Balantič je v cvetu mladosti izgubil življenje ob partizanskemu napadu na domobransko postojanko v Grahovem jeseni 1943. Umrl je v ognju, kot je v eni od svojih pesmi preroško napisal. Njegove silovite pesmi so za marsikoga vrhunec slovenske poezije v preteklem stoletju. »Moja življenjska zgodba je zgodba pesnikove sestre. Naš rod izvira iz Kamnika in Kamnik je moje mesto. France ga je imel najraje, sanjal je o njem tudi, ko ni bil doma,« pripoveduje gospa Tilka. Mamini sorodniki pa so bili s Krasa na Notranjskem. Mama, ki se je navzela kulture v službi pri nadučitelju v Višnji Gori, se je omožila v Kamnik: »Naša mama, moja mama je bila zelo odločna, zelo inteligentna, bolele so jo socialne razlike. Ni prenesla poniževanja in krivic ter se je vsemu temu uprla in pokazala svoj ponos. Nikoli ni klonila ali priznala, da je manjvredna kot tisti, ki so imeli denar, ki so bili izobraženi.« Oče je bil bolj molčeč, veliko je pretrpel: »On se o težkih stvareh sploh ni pogovarjal, njega je bilo groza tega, kar se je dogajalo. Bil je pa zelo, zelo načitan. Izraze, ki jih uporablja France v svojih pesmih, je pobral od očeta, ki je imel tako izviren star slovenski jezik. France je imel beležko in si je njegove besede zapisoval.« Oče je bil prizadet, ko so Nemci zavzeli Jugoslavijo, ko so začeli pobijati talce, se spomni Tilka. Udarila je tudi revolucija – partizani so ubili dve priljubljeni učiteljici. S sinom in bratom Francetom so med vojno skoraj pretrgali stike, saj je bil Kamnik pod nemško, Ljubljana pa pod italijansko okupacijo. Tako niso vedeli, kaj se je s Francetom zgodilo. Pisal je, da je vse v redu in da se kmalu vidijo. Po eni od italijanskih racij je končal v koncentracijskem taborišču Gonars skupaj s slikarjem Marjanom Tršarjem. Bil je zelo slaboten po hudi pljučnici in je komaj preživel. Tam so nastali Gonarski soneti. Po vrnitvi se je pridružil vaškim stražam oz. domobrancem. Šel je branit svoje ljudi pred svojimi ljudmi, pravi pričevalka Tilka, ki na ta način opiše vso tragiko državljanske vojne, ki je pogubila brata. V nadaljevanju spremljamo boj za priznanje veljave in spomina na dolgo zamolčanega pesnika, ki je trajal vse do padca komunizma in še naprej. Tilka Jesenik pripoveduje tudi o svoji družini, o svojem pedagoškem poklicu in razmišlja o svoji preteklosti. Skrbita jo prihodnost slovenskega jezika in ravnanje z učitelji. Vir navdiha in moči je zanjo vera, hvaležna je Bogu za dar življenja in tudi za preizkušnje.
To je romantična zgodba o prvem hotelu na črnogorski obali, ki ga je leta 1902 v kraju Zelenika odprl dr. Antal Magyar, konjeniški častnik iz Budimpešte. Poimenoval ga je Penzion na zeleni plaži. Po njegovi smrti leta 1909 sta upravljanje hotela prevzela njegova žena Ida in sin Adorjan. Hotel je bil leta 1948 nacionaliziran.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Prvo jesensko Avtomobilnost bo tudi letos zaznamoval evropski teden mobilnosti. Odpravili smo se v center Kopra, kjer smo našli vzorčen in vzoren primer sobivanja številnih različnih prevoznih sredstev. Pešci, kolesarji, vozniki skirojev, skuteristi, motoristi, avtomobili, avtobusi in tovornjaki, vsi se družijo na isti počasni obalni cesti. Primerjali smo torej koprsko prakso z izsledki naših preteklih preventivnih akcij, ki smo jih skupaj z Zavarovalnico Triglav izvedli pod imenom Križišče mikromobilnosti.
Nadaljujemo z dvema zgodbama, povezanima s kampiranjem v Volkswagnovih kombijih. Na slovenski Obali smo testirali novo generacijo slovite californie, z električnim ID.buzzom pa smo se odpravili do Hannovra in spali kar v zadku avta.
Pika na i je pogovor z glavnim razvojnikom Audija o komunikaciji na cesti s pomočjo žarometov.
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom?
2. del:
V drugem delu bomo spoznavali, kako se je iz velike vikinške dvorane razvila dnevna soba, kakršno poznamo danes. Čeprav so Vikingi bolj znani po roparskih pohodih, so bili mojstrski graditelji. Ljudje so nekoč živeli, delali in spali v istem prostoru, sčasoma pa so se različne dejavnosti preselile vsaka v svoj prostor. Eden takih prostorov je kuhinja, ki je bila v času Henrika VIII. že v kleti, daleč od razkošja obednice. Kuhinja je duša doma. Ni lepšega od vonja po domači hrani. Ogledali si bomo tudi britanski dvorec, ki je zaslovel, ko so v njem snemali nadaljevanko. Znana ameriška oblikovalka je gostoljubno odprla vrata v svoj dom. Kakšno preteklost ima Jeffersonov Monticello? Kje so se igrali otroci v Hearstovem gradu? Kako so se od prazgodovine razvijale družabne igre? Vse to in še marsikaj boste izvedeli v drugem delu dokumentarne serije o zgodovini doma.
Kriminalistka Julia Scola je izkušena, poštena in neposredna, a prav zaradi tega pri nekaterih sodelavcih ni najbolj priljubljena. Ekipi se pridruži višji policijski inšpektor Novak Lisica, ki je imel s soprogo uspešno odvetniško družbo, a si je po ločitvi poiskal novo zaposlitev. Julia je nad Novakovim prihodom neprijetno presenečena, saj sta bila v otroštvu velika prijatelja, kasneje tudi par. Novak jo je zapustil nenadoma, od tega je minilo že dvajset let in od takrat nista bila več v stikih.
1. del
Julia Scola, izkušena kriminalistka, se mora po svojem pričevanju zoper dva policista, ki sta zagrešila posilstvo, na delovnem mestu spoprijemati s sovražnostjo nekaterih sodelavcev. V tem vzdušju s svojo enoto preiskujejo izginotje ženske iz družinske hiše, v kateri so našli veliko krvi in volka. Kako je prišel volk v garažo ob hiši v predmestju? Kaj pomeni njegova navzočnost? Julia meni, da bi jih odgovora na ti vprašanji pripeljala do žrtve. Če ni že prepozno. Prav takrat pa na policijski postaji za novega višjega policijskega inšpektorja imenujejo Novaka Lisico, Julijinega otroškega prijatelja in veliko ljubezen iz najstniških let. Po dvajsetih letih se mora Julia vnovič spopasti s preteklostjo.
VISE LE COEUR / Aim for the Heart / Francija / 2022
Scenarij: Fanny Robert, Sophie Lebarbier, Maxime Berthemy, Elodie Namer, Olivier Kohn
Režija: Vincent Jamain
V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche
Na odru Kina Šiška so se aprila 2014 s koncertom poklonili Tomažu Pengovu.
Hommage Pengov, o preminulemu kantavtorju, ki je v svoji več kot tridesetletni karieri posnel več albumov in se dokazal kot izvrsten kitarist in pisec besedil. Pisal je glasbo za nekatere slovenske filme, sodeloval z zasedbama Salamander in Mladi levi, v letu 1997 pa je za svoje ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado.
Glasbeno pot je začel s preigravanjem pesmi Boba Dylana v poznih šestdesetih letih, 1973 pa izdal prvo ploščo Odpotovanja. Albumu so sledili še Pripovedi, Rimske ceste, Biti tu, Koncert ter Drevo in zvezda.
Njegove pesmi bodo ponovno zazvenele v izvedbah Bogdane Herman, Jerka Novaka, Lada Jakše, Jerka Novaka, Boruta Činča, Bojane Drobež, Igorja Leonardija, Polone Kasal in Polone Janežič, Boštjana Narata, Severe, Vlada Kreslina in drugih.
