Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Trije igralci želijo zaigrati pravljico, a prav vsak hoče glavno vlogo pripovedovalca. Nekako se sporazumejo in znana pravljica se lahko začne. Brez nenehnih medsebojnih spopadov človeške nečimrnosti pač ne gre, a vseeno varno pripeljejo nežno Sneguljčico do srečnega konca. Prelepa tradicionalna likovna podoba na odru izriše pisano bogastvo lesenih lutk z lumpastimi palčki na čelu: "Če otroci so človeški malčki, mi, ki manjši smo od njih, smo palčki!"

SPREHODI V NARAVO: Praproti v ujetništvu

Bi radi občudovali venerine laske in se vsak dan sprehodili mimo kraljevske praproti in bisernice? Da, vse to so imena okrasnih lepotic iz družine praprotnic. Z njimi lahko polepšamo stanovanja, vrtove in parke. Avtor oddaje Matjaž Mastnak opozarja, da gre za rastline iz tropskih krajev, zato zahtevajo posebno skrb in nego. Kot se za kraljevske rastline spodobi.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Kay in Gerda sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju. Pot postane soočanje z njenimi strahovi, predstavlja iniciacijo v odraslost: iz pridnega dekletca, ki uboga starše s skoraj preveč odgovorno držo, se izvije junakinja, ki vzame dogodke v svoje roke in premaga ovire na poti k bratčevi rešitvi. Na plan prideta njen pogum in drzno preseganje ustaljenih norm. Predstava je kombinacija namiznih lutk, pripovedovanja in zvočnega gledališča. Animatorja s pomočjo zvoka, ustvarjenega z različnimi predmeti, animirata našo domišljijo. Predmeti pa niso gola ilustracija situacij, ampak nastopajo kot živ, presenetljiv odrski material.

Dolenjski obzornik utripa življenje Dolenjske, njenih dolin in gričev v objemu dolenjskih rek in potokov. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti v dolenjskih občinah.

Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.

Vabljeni k ogledu.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

19. zasedanje manjšinske mešane komisije. Obe strani sta potrdili konstruktivni duh na seji.
7. Dnevi slovenskega filma. V Sombotelu so tudi tokrat zavrteli tri vrhunske slovenske stvaritve.
Srečanje gorenjskih in porabskih rokodelk. V Monoštru so se klékljale čipke in izdelovale rože iz kreppapirja.
Narodnostni dan. V središču Železne županije iz leta v leto prirejajo srečanja štirih skupnosti.

Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.

Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.

BUČKE IZ VRVI
Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami.

KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI
V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej.

VILINSKI VENČEK
Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.

ČEBULICE V LONCU
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.

BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA
Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Čarodej Sam Sebastian obišče Jana Plestenjaka na njegovem koncertu v Mariboru. V zaodrju izvede z njim prav posebno čarovnijo, ki Jana zelo navduši. Navdušeni bodo tudi 6 Pack Čukur, Modrijani in hrvaški estradnik Petar Grašo. Poleg tega ne bo manjkal Neverjetni Sharlatanus Maximus, ljudje na ulicah Maribora pa bodo priča nenavadnemu dogodku.
http://www.carodej.org

Zvonik z dimnikom.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Spoznali boste spoznali družinsko delavnico Kosmač iz Tržiča, ki je že več desetletij znana po mojstrskih izdelkih iz lesa. Predstavili vam bomo še tipično zgodbo uspešnega garažnega podjetja študentov, ki so uspeli v svetu spleta in že trikrat osvojili naziv naj zaposlovalec.

V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.

Čarovnik Sam Sebastian povabi znanega slovenskega stand-up komika Boštjana Gorenca - Pižamo, da mu premeša Rubikovo kocko, ki jo Sam Sebastian poizkusi sestaviti z zavezanimi očmi. Mu bo uspelo? Neverjetni Sharlatanus Maximus bo v vlogi kralja kart, poleg tega pa ne bo manjkalo čarovnij z naključnimi mimoidočimi na mariborskih ulicah.
http://www.carodej.org

V oddajo Dober večer prihaja Ivan Rihtarič dvojni doktor zgodovinskih znanosti, neutrudni raziskovalec razmer in razmerij, ki so se po drugi svetovni vojni vzpostavila na potezi od obmejne Gornje Radgone do Ljutomera. Avtor sedmih znanstvenih monografij. V doktoratu obranjenem na Univerzi v Celovcu se je podrobneje posvetil odnosu med Slovenci in Nemci pred prvo svetovno vojno v luči ptujskega časopisa Štajerc, medtem ko je v drugi podrobno preučil ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Bo pa držalo tudi, da Ivan Rihtarič v veliki meri raziskuje prav tisto, kar je kot otrok v petdesetih letih vpijal iz previdnih razprav tedaj starejših v njegovem okolju. Z Ivanom pa tudi o še vedno razvpitem Francu Rihtariču, s katerim sicer nista v sorodu, je pa imel zaradi istega priimka kot otrok nemalo trpkih trenutkov …

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Vlada Divljan, vodja kultne skupine Idoli, se je s svojim ustvarjanjem zapisal med legende jugoslovanskega popa in rocka. Divljan ni bil samo legenda jugoslovanskega novega vala. Bil je prvi Beograjčan, ki je po vojni zaigral s hrvaško skupino Ljetno kino. Bil je več kot samo glasbenik - postal je sinonim številnih izobražencev in ustvarjalcev, ki zapuščajo Srbijo že od 90. let. Režija Rudi Uran.

LEOPOLD I IN DRÜGI – hip hop pogon, ki pomursko narečje prepleta z družbeno kritičnimi besedili.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.