O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Raiven se je v dekadi raziskovanja in iskanja inovativnih pristopov uveljavila kot alkimistka zvoka, ki s svojim edinstvenim pristopom in globokim razumevanjem glasbenih žanrov premika meje mogočega. Ob deseti obletnici glasbene kariere, ki združuje svetova elektro-popa in opere, je akademsko izobražena glasbenica pripravila koncert, ki presega glasbeno doživetje. Z glasbenim delom je Raiven, ki se pod svoje ustvarjanje podpisuje kot avtorica glasbe, besedila in producentka, postavila temelje za poglobljen dialog med preteklostjo in sedanjostjo.
EP-album Sirene temelji na raziskovanju zgodb ikoničnih žensk iz različnih zgodovinskih obdobij. Te ženske so bile pogosto prezrte, njihovi glasovi utišani, njihove usode pa potisnjene na rob zgodovine. Raiven nas tako skozi svojo glasbo spodbuja, da pogledamo onkraj ustaljenih narativov. Vsaka skladba na albumu predstavlja edinstveno pripoved, ki odseva boj, moč in vztrajnost.
Koncert ob deseti obletnici predstavlja tudi priložnost za retrospektivni pogled. Od izida prvega singla Jadra leta 2014, ki je bil del njenega prvenca Magenta, pa vse do EP-ja REM je Raiven ustvarjala mistične in temačne zvočne pokrajine, za katere je prejela tudi prestižno strokovno nagrado zlata piščal. Njene nastope na Emi, zlasti s skladbami Črno bel, Zažarim in KAOS, oboževalci še vedno nosijo v srcu, prav tako je svoj pečat pustila na festivalu Popevka z zmagovalno skladbo Volkovi leta 2021. Na večeru, kjer je Raiven strast opere in utripajoče ritmi elektro-popa združila v harmonično celoto ob spremljavi godal, seveda ni manjkala tudi evrovizijska uspešnica Veronika.

To je romantična zgodba o prvem hotelu na črnogorski obali, ki ga je leta 1902 v kraju Zelenika odprl dr. Antal Magyar, konjeniški častnik iz Budimpešte. Poimenoval ga je Penzion na zeleni plaži. Po njegovi smrti leta 1909 sta upravljanje hotela prevzela njegova žena Ida in sin Adorjan. Hotel je bil leta 1948 nacionaliziran.

Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A.

Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.

Na večeru, polnem virtuoznosti in strasti, nas mednarodno uveljavljena zasedba Tango story (Borut Zagoranski – harmonika, Matija Krečič – violina, Mladen Delin – klavir, Marko Korošec – kitara in Žiga Golob – kontrabas) s sopranistko Ireno Yebuah Tiran popelje od starega tanga (tango viejo) iz gostiln in bordelov do klasičnega novega tanga. V zgodbi o tangu plešeta svetovna prvaka v tangu, Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. Tango story smo posneli na 10. festivalu Arsana v minoritskem samostanu na Ptuju. Režija Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.

V tokratni Avtomobilnosti smo poklepetali s starejšimi vozniki na temo asistenčnih sistemov, še posebej o tistih elektronskih pripomočkih, ki lahko omejijo vpliv starostnih telesnih omejitev.
Primerjali smo dva enaka električna volva; prvi je imel zgolj en elektromotor, drugi pa dva in štirikolesni pogon. Ugotovili smo, kje se čutijo razlike pri vožnji in dosegu.
Poseben izziv pa smo našli pri prečni vožnji po tako veliki strmini, po kateri je celo hoditi nemogoče. Vozili smo namreč po Terramarju, slovitem ovalnem španskem dirkališču, z avtomobilom cupra terramar!

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

1. del:
Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

Medtem ko skušata Novak in Julia umiriti napet medsebojni odnos, policija sproži iskanje mladeniča, ki neke noči z nožem napade družino z dvema otrokoma. Mlademu študentu medicine se je že v otroštvu prikazovala umorjena deklica. Po nekajletnem zdravljenju je končno zaživel normalno življenje. A zdaj ga je neka sila vnovič pahnila v uničevalno norost. Ko Julia obišče laboratorij na medicinski fakulteti, zasluti morebitni povod za študentovo obsedenost in je v iskanju resnice pripravljena ogroziti celo svojo kariero.

VISE LE COEUR / Aim for the Heart / Francija / 2022
Scenarij: Fanny Robert, Sophie Lebarbier, Maxime Berthemy, Elodie Namer, Olivier Kohn
Režija: Vincent Jamain
V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche

V tokratni oddaji: Tina Marinšek, Blaž Mencinger, Bowrain, Tomaž Gasparič.
33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja sledi dogodkom na sceni, jih napoveduje in gosti glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga gledalci izberejo na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Koncert glasbene skupine Fed Horses ob izidu albuma M.L.A.D. je potekal 20. aprila 2024. Publiko razprodane dvorane Kina Šiška so nagovorili z verzi "prosim, da ne raniš drugih, kot si bil ranjen sam", "meje domovine niso meje srca" ter "politika nikoli ne bo vredna tvojega imena" so ustvarjalci opozorili tudi na pomen duševnega zdravja.
»Včasih je dovolj samo vedeti, da nekdo obstaja, pa mirneje zreš v prihodnost glasbe. Brez zadržkov, Fed Horses. Urša Mihevc in Jure Mihevc. Prvi vokal sodobne pop rock produkcije in avtorski tandem, ki bolečine in srečo deli brez sprenevedanj. Najbolje v živo z bendom. Album M.L.A.D. je zgodba o iskanju, zgodba slehernika. Člani Fed Horses zgodbe pripovedujejo za tiste, ki tega ne znamo. Ne slepo verjeti zapisanemu. Prepričajte se sami.« (Andrej Karoli, Val 202).