Obiskali smo mednarodni trienale Umetnost in okolje EKO 8 in si ogledali predstavo Kdo je videl Coco? v SSG Trst. Pogledali bomo v nove prostore galerije Kapelica v Ljubljani in v Kostanjevico na Krki, kjer Anton Podbevšek teater pripravlja premiero predstave In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek. Poslušali bomo tudi koncert pianista Saša Vollmaierja, ki bo premierno izvedel klavirski koncert »Hymnus auf die Freundschaft«, na katerem bo predstavil svoje slišanje glasbe filozofa Friedricha Nietzscheja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kako izgleda največji svetovni nered? Borček in Matej ga najraje ustvarjata z baloni. Baloni vsepovsod in prav nič jih ne bosta pospravljala, juhu … vse dokler … no, vseh skrivnosti vam še ne izdamo. Raje hitro preberimo Čebelico in spoznajmo kralja, ki prav tako ni maral pospravljati. Poznal pa je kralj čarobno besedo. Katero? »Plosim«. Ste pripravljeni? Pravljico,»plosim«.
Nina Mav Hrovat O kralju, ki ni maral pospravljati
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Žan je opazil, da v njegovem novem mestu gojijo mnogo različnih vrst hrane.
Žan, Boris in Doris se zabavajo ob nabiranju malin, medtem pa babi pripravlja mizo za posebno večerjo za mami in očija. A babi se je tako zatopila v pripravljanje mize, da je pozabila kupiti hrano. Žan stisne Mislija in se spomni kaj vse raste na vrtu – jabolka, solata, korenje in krompir, prave sestavine za okusno večerjo. Ko se mami in oči vrneta iz službe, ju čaka najboljša večerja, kar sta jih kdaj jedla.
Kalimero in prijatelji se pripravljajo na piknik na deželi. Vse so že zložili v prtljažnik gospoda Petelinška. Prav takrat pa Podganci oropajo banko in ukradejo Petelinškov avto, da z njim pobegnejo. Otroci se odpravijo na lov za ukradenim avtom.
Nekega dne se Nejko zbudi in najde Mavricijevo posteljo prazno. Nekaj je narobe! Nejko zažene preplah in prijatelji mu priskočijo na pomoč. Nejkova bojazen se kmalu preseli tudi na prijatelje, ki so prepričani, da so Mavricija odpeljali vesoljci. Kar naenkrat se pred njimi prikaže zeleni rak! Nejko zahteva, da mu vrne prijatelja! Izkaže se, da je rak v resnici Mavricij, ki si je privoščil preobrazbo.
Zakajzato je v temi, saj je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zmedi, Zoja in Feliks se odpravijo pogledat, kaj je narobe z vetrno elektrarno. Kraki se vrtijo. So priklopljeni tudi vsi kabli?
Karla in Gaki se zgledujeta po marljivih čebelah. Kdo od njiju je v svoje vedro nabral več medenih ploščic?
Ob Zofki se jima je pridružil čebelar – je s seboj pripeljal svoje prijateljice? In katera pesem vas bo razveselila na koncu? G kot glejte nas!
Andrej preizkuša mladičke, da bi videl, zakaj skačejo. Skočiči veselo odskakujejo, ker se tako važijo. Smešni mali skakači v mongolski puščavi skačejo, da bi se izognili nevarnosti, arktična lisica pa po snegu skače zato, da najde hrano.
V deželo Vikingov je prišla jesen. Kralj Sigurd bo Gudrun naučil nabirati divje rastline za vikinško pojedino. Gozdni sadeži so namreč že zreli. Gudrun naroči, naj nabere polno košaro lešnikov.
Steve se je odločil, da bo sestavil svojega dinozavra. Takega, ki bo pri ocenjevanju dobil najvišjo oceno med vsemi. Čim večjega, čim boljšega lovca, s čim boljšimi obrambnimi sposobnostmi, in hkrati najbolj trdoživega. Takega, ki tudi kot mladič ne bo lahek plen.
Nika s svojimi gosti spoznava naravo Triglavskega narodnega parka, Nik pa se s potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled udeleži čistilne akcije Blejskega jezera.
Smo že v finalu Malih sivih celic, kjer za napetost in vrsto preobratov poskrbijo Katarina, Zala in Aljaž iz OŠ Križe (rumeni) ter Tija, Matic in Lenart iz OŠ Center v Novem mestu (vijolični). Vse privlači blišč zlata, brez težav se zazibljejo v ritmih ladijskih melodij, prehodijo stopnice do četrtega nadstropja in vijugajo skozi možganski labirint. Tudi ugibanje je zanje logična stvar, malo manj pa črte na košarkarski žogi in Butalke. Hitri prsti lomijo jezike, Roza preseneti z Groharjevim sejalcem, Nikovo žongliranje pa povzroči potne roke. Za koga je zadnje vprašanje odločilno in kdo je zmagovalec sezone, pa v 31. oddaji.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
Infodrom je obiskal Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer so veseli, da imajo lahko spet pravi pouk. Mladi se med drugim pripravljajo na državno glasbeno in baletno tekmovanje, pred vrati so letni in sprejemni izpiti. V Infogromu so se mladi Celjani spomnili na mednarodni muzejski dan, v OŠ Staneta Žagarja Kranj pa na svetovni dan čebel. V špansko eksklavo Ceuto tik ob Gibraltarski ožini je v zadnjih nekaj dneh v gumijastih čolnih priplulo ali pa celo priplavalo več tisoč prebežnikov iz Maroka. Med njimi je zelo veliko mladih. Razložili smo, zakaj se je to zgodilo, v rubriki Spletke pa pojasnili, zakaj na spletu ni pametno klepetati z neznanci.
V tokratni Osvežilni fronti bodo govorili o samozavesti. Rok je v Kvikijih zbral kup nasvetov za nesamozavestne, Neža in Vid sta na terenu z dijaki izvajala eksperiment in raziskovala, kaj vse vpliva na naš občutek, da smo uspešni ali neuspešni, v rubriki Žličkanje pa sledijo predlogi, kaj narediti, če te oseba, ki ti je všeč, sploh ne opazi.
V Tarči o novih projektih in pobudah na političnem prizorišču. Kdo je z njimi in kdo je za njimi? Je za preboj ključen program ali močno kapitalsko zaledje? Kaj bo s stolčki zdajšnjih parlamentarnih strank?
Ob mednarodnem dnevu muzejev smo obiskali Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti in si ogledali tamkajšnjo razstavo. Mudili smo se tudi v Lendavi, kjer je Dvojezična osnovna šola II prejšnji teden praznovala petdeset let delovanja. V tem času jo je obiskovalo 2672 romskih otrok, kar pomeni štirideset odstotkov vseh učencev. Odpravili smo se še v Maribor, kjer smo si ogledali nove prostore romskega društva Romano pralipe, s Ksenijo Visket pa smo se pogovarjali o zgodovini romskega plesa in njegovem prepletanju z orientalskim plesom.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V začetku tokratnega druženja svetujemo, na kaj vse moramo pomisliti, ko se odpravimo na daljši sprehod s svojim psom. Odšli smo v svet joge, katerega del je tudi pasja posvojenka Suri. Predstavljamo pasmo zlati prinašalec, skozi izkušnje vzreditelja Viktorja Hoikerja in Benke Pulko. Z doktorico antropologije Katerino Vidner Ferkov, smo naredili mini serijo pogovorov o živalih in odnosu človeka do njih. Predstavljamo čremsovega zapredkarja, ustvarjalca večjih zapredkov, ki jih te dni lahko opazimo na drevesih.Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Poslovni uspeh je ozko merilo in nič ne pove o življenju samem, pravita Irena in Dejan Orešnik, ki sta v Šentjoštu nad Horjulom v dobrega četrt stoletja skupaj s štirimi otroki iz nič ustvarila uspešno zgodbo rejcev koz in sirarjev. Na eni najbolj znanih sirarskih ekoloških kmetij v Sloveniji, ki je zrasla iz želje po svobodi in stiku z naravo, danes obdelujejo 12 hektarov travnikov, redijo 80 koz sanske pasme, iz kozjega mleka pa od velike noči do božiča ustvarjajo 20 različnih izdelkov. Poznani so predvsem po sirih, ki jih drugi v Sloveniji ne delajo ali pa jih delajo v zelo majhnih količinah; sire iz kislega mleka, mehke sire z rdečo mažo, sire z modro plesnijo v testu in druge uporabljajo v priznanih slovenskih restavracijah, po njihovih izdelkih pa povprašujejo tudi v tujini.
Idilična Vanča vas v občini Tišina. In prav tišina je sopotnica življenja romske družine, ki živi v tem prekmurskem naselju: 80-letna mama in pet otrok, med katerimi sta dve hčeri in en sin gluhi. Nikoli niso hodili v šolo. Slabo razumejo romski in slovenski jezik, prav tako ne obvladajo slovenskega znakovnega jezika. Njihov dom je potreben obnove, predvsem spalnice, v katerih so stene prekrite s plesnijo. Obiskali smo tudi gluho Rominjo, katere življenjska zgodba se piše veliko lepše. Zaradi zgodnje vključenosti v svet gluhe skupnosti in velike želje po učenju je dobro sprejeta tako med gluhimi kot slišečimi.
Dokumentarna serija pojasni pomene in sporočila svetišč – templjev, sinagog, mošej in cerkev – ter nas popelje po vsem svetu, od Indije, Mongolije, Burme, Savdske Arabije, Malija, Tunizije, Irana do Izraela, Španije, Rusije in Mehike. Serija je pripoved o človeštvu ter njegovih zgodovini, verovanjih in dosežkih, tudi arhitekturnih.
1. del: Azijski templji - ljudje, narava in bogovi
Oddaja govori o svetih spomenikih azijskih verovanj. O templjih in svetiščih – raznolikih, kakor so raznolike pokrajine te prostrane celine. Popelje nas od hindujskega templja Minakši v indijskem Maduraju in templja Mahabodi v najpomembnejšem budističnem romarskem kraju na svetu, do znamenite pagode Švedagon v Mjanmarju in več kot tri tisoč svetih zgradb v starodavni burmeški prestolnici Bagan. Oriše nam presenetljivo simetrijo samostana Erdene Zuu sredi mongolske stepe in nas odpelje na Japonsko, kjer je budistična arhitektura v sožitju z naravo dosegla še večjo popolnost.
Mia se zave, kako malo ve o Egonu. Je poročen? Ima otroke? Odloči se, da bo njegovo zasebno življenje podrobneje raziskala. Na srečo najde pri July nekaj fotografij, na katerih je Egon z mlado žensko - dekletom ali celo ženo? Miin dan je popolnoma pokvarjen, ko se dekle s fotografije pojavi v Egonovi pisarni.
O VZGOJI ŠALOTKE
Šalotka je vrsta čebule. V kuhinji jo zelo cenimo, saj je v primerjavi z drugimi čebulami bolj aromatična in manj pekoča. Sadimo jo zgodaj spomladi, pobiramo poleti. Lahko pa čebulček potaknemo kasneje in jeseni režemo šalotkine zelene dele.
O KROMPIRJU V POSODI, BUČKAH IN FIŽOLU
Pred nekaj dnevi je bil vrt Martine Plohl Krevh še videti prazen, s sajenjem na prosto je počakala, da so se nižje majske temperature zares poslovile. Nato je iz rastlinjaka prenesla posode s krompirjem, bučkam pripravila ogrodje, po katerem se bodo vzpenjale, soprog Martin pa je v zemljo dobro zapičil tudi opore za fižol.
O ZELNATIH POTONIKAH
Pravkar so zacveteli tudi grmički zelnatih potonik. Sebastjan Lipar je nabral cvetove in jih postavil v vazo.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, namenili pa smo jo spodbujanju uporabe lesa.
Le redko naletimo na počitniško hišo, pri kateri so lastniki posvetili toliko pozornosti tako zunanjemu videzu kot materialom, iz katerih so jo zgradili. V vasici Kuželj ob Kolpi stoji lesen objekt, namenjen počitku družine iz Ljubljane. Predstavlja premišljeno sintezo tradicionalne in sodobne arhitekture.
Naše zgradbe ustvarijo več kot 40 odstotkov vseh emisij v okolje, zato bodo v prihodnje morale postati manj potratne, cenejše in bolj trajnostne. Eden od korakov k temu je izbira naravnih gradbenih materialov. Na primer lesa, ki zagotavlja zdravo bivalno okolje, je enostaven za oblikovanje in odličen izolator. Ker se je čez noč težko povsem obdati v lesen ambient, lahko za začetek razmislimo o lesenem stavbnem pohištvu– okna in vrata iz lesa imajo kopico prednosti pred sorodnimi izdelki iz drugih materialov.
V ozkih ulicah starega mestnega jedra Ljubljane se skrivajo številna zanimiva družinska gnezda. Tokrat smo se odpravili na Gregorčičevo ulico, kjer si je svoje družinsko gnezdo, skupaj s partnerko in hčerko uredil rokodelec Miran Pešič Pešo. Poznamo ga po skrbno oblikovanih unikatnih lesenih izdelkih, zato smo še toliko bolj radovedni kako unikaten je njegov dom.
V izboru si oglejte najboljše razprave preteklega tedna. V oddaji "Zadnja beseda!" se sicer vsak ponedeljek in petek za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsakič povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima namreč svoje mnenje. Katera pa bo imela zadnjo besedo?
V panju se govori, da zna Begonija napovedovati prihodnost. Bolj ko se nabiralka trudi pojasniti, da nima posebnega daru, manj ji čebele verjamejo, in jo še naprej pestijo z vprašanji. Z Apolonovo pomočjo ji vendarle uspe pojasniti, da lahko vsakdo napove, kaj se bo zgodilo, če le pozorno opazuje.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kje smo skoraj 5 mesecev po začetku cepljenja proti covidu 19 v Sloveniji? Gre za enega izmed največjih logističnih in organizacijskih zalogajev v zgodovini države. Doslej je en odmerek cepiva prejelo dobrih 600 000 ljudi. Nam bo uspelo doseči 60-odstotno precepljenost do začetka poletja? Kako učinkovita je kampanja, ki jo je pred kratkim začel NIJZ? Kako k cepljenju pritegniti tudi tiste, ki odlašajo in jih prevevajo dvomi? Bo že kmalu dovolj cepiva in ne dovolj interesa za cepljenje? Česa bi se lahko naučili od Velike Britanije, ki je ena izmed najuspešnejših držav pri cepljenju proti covidu? O vsem tem v Sobotnem Dnevnikovem izboru.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
V zadnji oddaji te sezone se bo z Jokerjem pomeril Ljubljančan Jernej Šmajdek. Novinar je dobil ime po glavnem liku iz Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. V prostem času rad hodi na plavanje in ples. Navdušujejo pa ga tudi tuji jeziki. Super joker bo njegov sodelavec in prijatelj Mihael Šuštaršič.
V velikem evrovizijskem finalu bo nastopilo 26 držav – dvajset najboljših iz dveh predizborov, Nizozemska kot letošnja gostiteljica ter predstavniki ˝velike peterice˝ Italija, Francija, Španija, Nemčija in Velika Britanija. Zmagovalno skladbo bodo izbrali gledalci prek telefonskega glasovanja in petčlanske strokovne žirije v vseh 39-ih državah udeleženkah. Točke glasovanja slovenske strokovne žirije bo v Rotterdam sporočila Lorella Flego. Voditelji Pesmi Evrovizije 2021 so Chantal Janzen, Edsilia Rombley, Jan Smit in Nikkie de Jager.
Erotična drama. Šestnajstletna Naima je hči čistilke na Azurni obali. Šolskega leta je konec in Naima se s prijateljico Dodo pripravlja na avdicijo v Cannesu. Tedaj pa jo nepričakovano obišče sestrična Sofia iz Pariza, dvaindvajsetletno dekle, ki sproščeno dojema spolnost in je brez pomislekov pripravljena izkoristiti svoje čare … »Ujemi trenutek« je njeno vodilo, s katerim se predstavi Naimi. Dekleti se skupaj predata sladkostim cannskega življenja; plaže, nočni klubi, jahte … Spoznata bogatega Andresa in njegovega prijatelja, zbiratelja umetnin Philippa, ki ju povabita na svojo jahto. Sofia se v svetu bogatašev dobro znajde in vanj vpelje tudi manj samozavestno Naimo. Pred njima oživi svet blišča, obilja, izjemnih restavracij in razkošnih obmorskih vil … Svet, v katerem se zdi vse mogoče.
UNE FILLE FACILE / AN EASY GIRL / FRA / 2019
Režija: Rebecca Zlotowski; Scenarij: Teddy Lussi-Modeste in Rebecca Zlotowski; Igrajo: Mina Farid, Zahia Dehar, Benoît Magimel, Nuno Lopes, Clotilde Courau
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kje smo skoraj 5 mesecev po začetku cepljenja proti covidu 19 v Sloveniji? Gre za enega izmed največjih logističnih in organizacijskih zalogajev v zgodovini države. Doslej je en odmerek cepiva prejelo dobrih 600 000 ljudi. Nam bo uspelo doseči 60-odstotno precepljenost do začetka poletja? Kako učinkovita je kampanja, ki jo je pred kratkim začel NIJZ? Kako k cepljenju pritegniti tudi tiste, ki odlašajo in jih prevevajo dvomi? Bo že kmalu dovolj cepiva in ne dovolj interesa za cepljenje? Česa bi se lahko naučili od Velike Britanije, ki je ena izmed najuspešnejših držav pri cepljenju proti covidu? O vsem tem v Sobotnem Dnevnikovem izboru.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
