Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pozdravljen, mandril! Zelo pisana opica si. Tvoj obraz je rdeč in moder, okoli njega imaš rumeno dlako. Pisan pa ni samo tvoj obraz, ampak tudi tvoja zadnjica! Bolj ko imaš pisan obraz, višje na družbeni lestvici si. Glavni samec v skupini ima najbolj živo rdeč nos. Živiš v tropskem gozdu.
Babi Pakova, Pok in Pak se z babičinim velikim vodnikom po vesolju odpravijo na popotovanje med zvezdami. Pak je navdušen nad tem, kako poučno je, rad pa sanjari tudi ob opazovanju zvezd z Zemlje.
V oddaji Dobro jutro se bomo pogovarjali z zmagovalcema 6. Evropski statističnih iger, v rubriki Svetujemo bomo opozorili na nevarnosti sonca in okužb, ki jih lahko staknemo na kopališčih, naučili pa se bomo tudi kako nastane svilena nit. Terenska ekipa se bo oglasila iz Cerkvenjaka, kjer si bomo ogledali vzletno stezo in vas povabili kar na 40 poletnih prireditev.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Mabel najde denarnico, v kateri je pet funtov in se odloči, kaj bo naredila z denarjem. Celotno osebje hiše Meldrum je povabljeno na ples, kjer jih že čakajo člani družine. Družaben dogodek pa se za nekatere ne izteče prav dobro.
YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)
V jeseni življenja gozdar Anton Prelesnik potuje po jesenskem gozdu, v katerem je preživel glavnino svojih let.
Kočevski gozd je njegov dom. V njem je osmislil burno in težko življenje, ki zagrinja prenekatero usodo ljudi: delavce na nekoč znameniti roški žagi, kočevske Nemce, oskrbljene ranjence v partizanskih bolnišnicah, pomorjene v zunajsodnih pobojih …
Film je poklon junaku, ki gozd spoštuje, skrbi zanj in diha z njim že od otroških let.
režiserka: mag. Alma Lapajne
scenaristka: Mojca Perat
direktor fotografije: Robert Doplihar
montažer: Zvone Judež
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Umetna inteligenca postaja vse bolj vroča tema, številni znanstveniki in pionirji s tega področja pa glasno opozarjajo na njene pasti in zlorabe. Spletno orodje ChatGPT je v nekaj tednih prodrlo v šole in na univerze, roboti že delajo namesto ljudi, umetna inteligenca pronica v vse pore življenja. S sabo prinaša strahove, pa tudi priložnosti. Globus o umetni inteligenci.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji.
3. del:
V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu.
HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Nova razpisa. Razvoj porabskega turizma bodo podprli s slovenskimi proračunskimi sredstvi.
Nagrada »Pro cultura minoritatum Hungariae«. Slovenski nagrajenec v letu 2023 je Komorni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem.
Obnovljena rojstna hiša Avgusta Pavla. Zgradba na gorički Cankovi skriva tudi spominsko sobo.
Herčev mlin in žaga. Nedaleč od Slovenj Gradca prikazujeta tradicionalno mletje žita in delovanje »venecijanke«.
V Krompirju se bomo tokrat dobro razgibali. Studio bo postal telovadnica in s profesorico športne vzgoje Katarino Bizjak Slanič bosta Nika in Nik prikazala vaje, ki jih lahko izvajamo kar doma in so primerne za vso družino. Kdaj se med vadbo zadihamo in kako nam intenzivna vadba poveča srčni utrip, bomo ugotavljali z Žanom Luco Potočnikom s Fakultete za šport ter športniki Akademskega atletskega društva Slovan. Na terenu smo se srečali z mladimi, ki tudi v jesenskih dneh najdejo dovolj priložnosti za rekreacijo na prostem, še enkrat pa bomo korak za korakom ponovili tudi plesno koreografijo SayHi.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Dimitri preseneti Tembo in Makebo, ko se pogovarjata. Makeba mu pojasni, da mravlje lahko dvignejo slona. Pili in Oko ne verjameta, da so mravlje tako močne. Zato gredo skupaj vprašat kar mravljo Cici.
Ko Morf išče mir in tišino, odkrije hišico za punčke. Prijatelji pridejo na obisk, a ko postanejo preglasni, Morf poskusi marsikaj, da bi jih pregnal iz hišice.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
Življenje ni zmeraj kot potica in tudi vsake sladice ne moremo delati po občutku. Pri makronih se pozna že majhna napaka, zato bomo tokrat pazili kar na grame.
Danes jih bomo pekli v treh barvah. Zelene makrone s čajem mača, rumene z limoninim nadevom in roza z malinovo marmelado. Zasnova današnje oblike makronov je nastala v drugi polovici 19. stoletja v prestižni pariški slaščičarni.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Nocoj v Kulturi o zasnovi slovenskega paviljona v Frankfurtu, Slovenija bo letos namreč častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, na enem od največjih knjižnih sejmov na svetu se bo predstavila s 65 avtorji. Bili smo tudi na slavnostni otvoritvi mednarodnega festivala Imago Sloveniae.
Zamenjava ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je le še vprašanje časa, je slišati v politiki. Imena njegovih naslednikov že krožijo. Zahtevo po odstopu je po aferi na Psihiatrični kliniki sprožil Glas Ljudstva, ker da je Bešič Loredan minister za privatizacijo zdravstva, ne pa za paciente. Minister odgovarja, da odstopil ne bo. Kdo si pravzaprav želi njegovo zamenjavo in kdo bi ga rad obdržal?
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori.
1. del: Konec bronaste dobe
Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše.
THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pripravljamo reportažo s festivala Kino otok – Isola Cinema v Izoli, ki prikazuje predvsem filme, ki se na meji med fikcijo in dokumentarnostjo lotevajo resničnosti. Med drugim so prikazali tudi nov slovenski film, koprodukcijo Mož brez krivde Ivana Gergoleta, intimno dramo o maščevanju in odpuščanju na ozadju še vedno aktualne problematike posledic industrije azbesta na zdravje ljudi. Predstavljamo, kako je Tomaž Pengov pred natančno 50 leti na domačem stranišču Prešernove 1 v Ljubljani snemal kultna Odpotovanja. O tem govorijo soustvarjalke in soustvarjalci tega prvega kantavtorskega albuma v nekdanji Jugoslaviji in prvega, ki je bil izdan pri neodvisni založbi. Obiskali smo Evropske kulturne dneve v Berlinu, na katerih je letos v ospredju Slovenija. V Muzeju evropskih kultur poteka razstava z naslovom »brenčeča Slovenija«, v mesecu dni se bo zvrstilo več deset kulturnih prireditev in koncertov slovenskih glasbenih skupin. Slovenski oblikovalci ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, skrbijo za trajnostni razvoj in pogosto ohranjajo slovensko rokodelsko dediščino. Velikokrat so prepuščeni svoji iznajdljivosti pri oblikovanju blagovne znamke in povezovanju številnih tehnoloških znanj. Razen nekaterih razpisov, za katere je v zadnjih letih poskrbel Center za kreativnost, nimajo podpore države. Več kot 45 oblikovalcev oziroma njihovih izdelkov pa je zdaj združenih v oblikovalskem kotičku Filipovega dvorca v središču Ljubljane. Obiskali smo še koncert Johna Baina, poznanega pod imenom Attila the Stockbroker, ki je v bogati karieri združil govorjeno besedo in glasbeno filozofijo »naredi sam«.
Toni spremlja svojega šefa na sojenju nacističnemu zločincu Josephu von Waidburgu in je nad slišanim vidno pretresena. Kot po naključju se začne z njo pomenkovati Johnov agent Wolfgang, ki jo namerava zapeljati in iz nje izmamiti podatke o Gehlnu. Z zvijačo se že kmalu dokoplje do načrta za podzemni vojaški kompleks, Toni pa začne tudi sama raziskovati, kako je gradbeno podjetje njenega očeta povezano z Gehlnom. Ko družina nepričakovano izve, da je bil Tonijin brat ustreljen kot dezerter, to sproži niz dogodkov. Prvi izmed njih je nepričakovano razkritje Tonijine mame Else, da je Stefanov oče njen nekdanji judovski sosed in ljubezen njenega življenja Noah Berret.
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Nocoj v Kulturi o zasnovi slovenskega paviljona v Frankfurtu, Slovenija bo letos namreč častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, na enem od največjih knjižnih sejmov na svetu se bo predstavila s 65 avtorji. Bili smo tudi na slavnostni otvoritvi mednarodnega festivala Imago Sloveniae.