Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Nenadoma so v Vetrniku zelo priljubljena sončna očala! Vsi jih hočejo nositi. Hermina skoznje vidi svet v rožnatih barvah, Bernard pa je s svojimi črnimi očali največji frajer v mestu.
Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Boro dobi na vrat davkarijo. Dacar Janko Glista vzame pod drobnogled poslovanje lokala s čevapčiči. Nepravilnosti se kar vrstijo, zato Boro nujno potrebuje davčnega svetovalca. Pomoč mu ponudi Slavc, ki izda, da je bil včasih sam dacar. Borota skoraj reši iz zagate, potem pa se izkaže, da lokal posluje še brez najemne pogodbe. Glista v kolobocijo zvleče še županjo, Slavcu pa ne preostane drugega, kot da ga izzove na dvoboj...
Županja Irma se vrne iz pobratenega tirolskega mesta z novico, da jih tamkajšnji župan vabi na smučanje ob odprtju sezone. Pove, da bosta odšla na zimske počitnice dva srečna para. Anja se že skoraj razveseli, potem pa ji Irma pojasni, da gredo na smučanje ona, Stane, Anja in njen fant Nandi. Stane in Anja zato zrežirata skrito ljubezensko igro, v kateri sta glavna igralca Mile in Nandi. Ravno, ko se stvari začno postavljati na pravo mesto, pa prinese Irma novo informacijo z avstrijskih smučišč...
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Mineva leto dni od referenduma o RTV Slovenija, na katerem so volivci odločno podprli spremembe v našem največjem medijskem in kulturnem zavodu. Ljudska volja pa je bila zaradi pravnih akrobacij prejšnjega vodstva uveljavljena šele pol leta po referendumu, v tem času pa je bila zavodu povzročena še dodatna škoda. Je ta nepopravljiva? Bo zaradi finančne vrzeli okrnjena ponudba javnega servisa nacionalnega pomena? Kje smo danes in kje bo RTV Slovenija čez leto dni? Odgovori v oddaji Arena, pogled naprej, v ponedeljek 27. novembra ob 21. uri, na prvem programu. Voditelja: Elen Batista Štader in Saša Krajnc.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami …
1. del:
Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami.
SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Obiskali smo 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je mesto v gosteh Šoštanj, država v fokusu pa Srbija. Preverili bomo tudi, kakšen je sejemski utrip in kateri nagrajenci so že znani. Ogledali smo si baletni večer v ljubljanski Operi z naslovom Bolero, ki sta ga skupaj pripravila direktorja obeh naših nacionalnih baletov, Edward Clug in Renato Zanella. Pogovarjali smo se z madžarskim režiserjem Ádámom Császijem, ki je za svoj drugi celovečerni igrani film Tri tisoč oštevilčenih opek na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel glavno nagrado vodomec. Predstavljamo grafično in muzejsko oblikovalko Mojco Turk, ki ji je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Njeno oblikovanje razstav, prostorov in razstavnih vsebin jo namreč uvršča v sam vrh slovenskega oblikovanja, so zapisali. Bili pa smo tudi na koncertu tria The Necks v Kinu Šiška, ki še vedno velja za eno kultnih avstralskih zasedb.
- Katalin-napi kézműves kirakodóvásár és búcsú Lendván;
- Hétköznapi Hősök – három új kiadvány;
- a középiskolások magyar történelmi vetélkedője;
- Magyarország Nemzeti Atlasza – előadás;
- Egészségünkre!: a muraszombati Ifjúsági Krízisközpont.
Vsebina oddaje:
- Katarinin rokodelski sejem in proščenje v Lendavi;
- Vsakdanji junaki – tri nove publikacije;
- tekmovanje iz madžarske zgodovine za srednješolce;
- Nacionalni atlas Madžarske – predavanje;
- rubrika Na zdravje!: Krizni center za mlade v Murski Soboti.
V 6. oddaji se za pokal Malih sivih celic potegujejo Sara. Maša in Urban iz OŠ I Murska Sobota (rumeni) ter Anika, Klara in Jernej iz OŠ Dobje (vijolični), v Hitrih lončkih pa stotinke lovijo Kiara, Adam in Nik iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka ter Nikolai, Luka in Jakob iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Polni pozitivnih čustev se tekmovalci zapodijo v Hitre celice in dela Dese Muck, v labirintu iščejo denar in srečo, skozi vprašanja opazujejo opoldansko senco, spreminjanje barv hortenzije ter bonbonov, nudijo prvo pomoč poškodovancu in se sladkajo s sladicami brez živil živalskega izvora. Ali bo kdo zaplul do Sredozemskega morja, pa v oddaji.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine.
A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega.
Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.
Cofek izgubi svoj prvi mlečni čekan in zobna miška bi mu prinesla darilo! A ker ima na obisku Rino, si zaželi, da ga dobi tudi prijateljica. Zato Cofek in Rina zobni miški pripravita prav poseben sprejem.
Cmokci najdejo lužice barve in začnejo čofotati, se drsati in skakati po njih. Pri tem nastanejo zanimive slike. Potem se drug za drugim potunkajo v oranžno barvo ...
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. Bere Andrej Hofer.
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Priporoči:
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2023-11-29/12035432')">Deli
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Pred mariborsko železniško postajo je do nedavnega stala znamenita 120 let stara lokomotiva, ogledali smo si, kako poteka njena prenova. Na gradu Kromberk smo obiskali razstavo, posvečeno 40. obletnici smrti italijanskega kiparja Marcella Mascherinija. Predstavili bomo tudi retrospektivno razstavo britanske oblikovalke in scenografke Es Devlin, ki ustvarja odrske scenografije za npr. Beyoncé, U2, Adele ter priznane operne in gledališke hiše, razstavlja pa v Muzej oblikovanja Cooper Hewitt v New Yorku. Seznanili vas bomo tudi s knjigo leta Slovenskega knjižnega sejma 100 slovenskih ljudskih.
Tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki ga organizirata Slovenska karitas in RTV Slovenija, bo znova novembra v Dvorani Golovec v Celju.
Neposredni prenos koncerta bo na prvem programu TV Slovenija, prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče. Namen dogodka je prinašati toplino v domove slovenskih družin v stisk in zanje zbirati finančna sredstva. Skupaj bomo odpirali srca in širili dobroto.
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je Upanje za vse, kar nas spodbuja, da si medsebojno vlivamo zaupanje – glasbeniki s pesmijo, voditelji z besedo, priložnost pa bodo imeli tudi gledalci in poslušalci, da sporočilo dobrote in ljubezni širijo tudi onkraj svojih domov.
Z glasbo bodo upanje prinašali Ansambel Unikat, Monika in Gregor Avsenik, skupina Polkaholik, Nuša Derenda, Vivere, Žiga Rustja, Gregor Ravnik, Anuša Mrlak, Lenart Cizej, Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, Helena Blagne, Manca Hribar, Andrej Jerman in Jakob Čuk, vsi ob spremljavi skupine Diamanti. Večer dobrih misli pa bodo z besedo prepletali Jure Sešek, Bernarda Žarn in Rok Škrlep.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V sredo 29. 11. 2023, bo dopolnil 70 let poet prekmurskih ravnic, svojstven glasbenik in literat Vlado Kreslin. V več kot petih desetletjih ustvarjanja je napisal nešteto danes že ponarodelih skladb in postal ne samo lokalno, ampak tudi globalno prepoznaven umetnik. V televizijskem portretu z naslovom "Obrni, obrni, še kamen al' dva", po eni njegovih pesmi o skrivnostni reki Muri, boste lahko spoznali nekatere medijsko manj izpostavljene strani Kreslinovega življenja, predvsem pa podoživeli liričnost, brezčasnost in brezmejnost njegovega umetniškega sveta.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine.
A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega.
Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Pred mariborsko železniško postajo je do nedavnega stala znamenita 120 let stara lokomotiva, ogledali smo si, kako poteka njena prenova. Na gradu Kromberk smo obiskali razstavo, posvečeno 40. obletnici smrti italijanskega kiparja Marcella Mascherinija. Predstavili bomo tudi retrospektivno razstavo britanske oblikovalke in scenografke Es Devlin, ki ustvarja odrske scenografije za npr. Beyoncé, U2, Adele ter priznane operne in gledališke hiše, razstavlja pa v Muzej oblikovanja Cooper Hewitt v New Yorku. Seznanili vas bomo tudi s knjigo leta Slovenskega knjižnega sejma 100 slovenskih ljudskih.