Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!

Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture.
Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir.
Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj.
Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja.
Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.

Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti.
V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino.
Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte.

Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.

Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ‒ to so Ambienti iz zraka.
So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let.
Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.

Bernarda in Jože gostita pevko Anjo Rupel, ki se po večletnem premoru vrača na koncertne odre, tudi z novo pesmijo Srce že ve, s katero se predstavlja v oddaji. V goste prihaja še zdravnik, spletni vplivnež in pisatelj David Zupančič, ki je izdal novo knjigo Znanost mirnega življenja. V zabavnih igrah se med seboj pomerita pevki Alenka Godec in Lea Bartha Pesek, ki ju povezuje nastopanje v muzikalih Mamma Mia! in Nune v akciji. Ne glasbenem odru se s Paganinijevo arijo Io ti penso amore prestavlja še Ana Dežman.

*****

Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti… so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina, ki ima pri publiki kultni status.

Ta ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec ”Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Spremljevalna izjava režiserja Mirana Zupaniča: ”Nariši nebo in ptice bodo same priletele.”

Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.

Nemški skladatelj Richard Wagner je več kot le glasba. Wagner je družbeni fenomen, vprašanje verovanja, Bayreuthski festival pa je najpomembnejša meka za Wagnerjev kult. Nemški film Svetovni Wagner, Iz Bayreutha v svet ni biografski film o Richardu Wagnerju. Je drzen dokumentarec, ki pojasnjuje, kako se je okoli tega zelo kontroverznega umetnika razvil takšen kult, kako to, da je po svetu več kot 125 Wagnerjevih društev - od Los Angelesa do New Yorka, od Abu Dhabija do Tel Aviva, od Tokia do Rige ter kaj v njegovi glasbi vidijo ljudje različnih poklicov. V filmu nastopajo tudi Christian Thielemann, Valery Gergiev, Šejk minister Zaki Nusseibeh, Placido Domingo, Piotr Beczala in mnogi drugi.

GLOBAL WAGNER - FROM BAYREUTH TO THE WORLD/Nemčija/2021/režija: Brüggemann Axel

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Zdravje vsako sredo ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja zdravstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

V Magnetu nas obišče pevec in plesalec Sebastian, ki bo posnel dokumentarni film o svoji plesni poti, pogledamo pa tudi, kako kombinirati zimske modne dodatke; svetuje nam stilistka Alenka Birk.

Sodna obravnava glede skrbništva se končno lahko začne. Dácil najdejo in Candela upa, da bodo težave rešili na miren način. Toda prepiri med Lucío in Gasparjem so vedno bolj siloviti in krotiti ju ne moreta niti njuna odvetnika. Candelo dogajanje prizadene bolj, kot si upa priznati. Díaz kljub pritiskom noče prodati zemljišča. Plantažo namerava zapustiti hčerki, da bi družinski posel vodila naprej.

HIERRO (II.) / Španija / 2021
scenarij: Pepe Coira
režija: Jorge Coira
v glavnih vlogah: Candela Peña, Darío Grandinetti, Tania Santana, Kimberley Tell, Saulo Trujillo, Yaiza Guimaré, Luifer Rodríguez, Ángel Casanova, Marga Arnau, Maykol Hernández

Leta 2004 so oblasti Severne Makedonije na meji prijele nemškega državljana Khaleda El Masrija in ga izročile predstavnikom ameriške Cie, ki so ga odpeljali v tajni zapor blizu Kabula. Tam so nedolžnega El Masrija celo mučili, a ko so ugotovili, da ni terorist, so ga čez pet mesecev izpustili v gozd v Albaniji. Njegov primer je bil zelo pomemben pri razkrivanju nezakonitega programa »izrednih izročitev«, ki ga je Cia izvajala po napadih 11. septembra 2001. ZDA se mu niso nikoli opravičile, na cedilu ga je pustila tudi Nemčija, le Severna Makedonija je ravnala drugače – El Masriju se je uradno opravičila in mu izplačala odškodnino.

THE EL MASRI CASE / Nemčija, Avstrija / 2021 / Režija: Stefan Eberlein