Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Podrobneje vas bomo seznanili s podelitvijo nagrad zlati globus in projektom MoonArk, ki je na Luno ponesel tudi slovensko nanoumetnost. V Cankarjevem domu smo obiskali razstavo knjižnih naslovnic Društva za teoretsko psihoanalizo: zbirke Analecta, revije Problemi in glasila Freudovskega polja Razpol, avtorja Alena Ožbolta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Oskar in Hu ne dovolita, da se jima sredi igre pridruži Ela. Ela se zna tudi sama odlično zabavati.

Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

glasba in besedilo Zoran Predin

Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.

Betina nam s svojimi likovnimi stvaritvami skuša pokazati tisto, zaradi česar mnogi ljudje pogosto pogledajo stran – zakol živali.

Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.

Več tisoč mladih se je na mednarodnem novoletnem srečanju v Ljubljani spraševalo, kako bodo gradili Evropo miru in sprejemanja različnosti.

Več tisoč mladih se je na mednarodnem novoletnem srečanju v Ljubljani spraševalo, kako bodo gradili Evropo miru in sprejemanja različnosti. O tem so razmišljali pri katehezah in prosili za razsvetljenje pri taizejskih molitvah v dvorani Stožice. Zadnji dan so preživeli po družinah in so navdušeni z upanjem podali domov. Na kakšen način bodo v novem letu gradili strpno in miroljubno družbo? Kako jim bodo prebujali upanje in veselje z različnimi programi s programi v Katoliški cerkvi? Oglejte si reportažo iz novoletnega evropskega taizejskega srečanja in prisluhnite mladim.

Leto 2023 je bilo pri nas leto duševnega zdravja. Duševne stiske so se zlasti po epidemiji covida-19 močno povečale, čakalne vrste pa podaljšale. Nedostopnost strokovne pomoči pri duševnih težavah najbolj občutijo gluhe osebe, saj zaradi posebnosti pri svoji invalidnosti potrebujejo tolmača, zaradi vpletenosti tretje osebe pa je težko doseči terapevtski odnos.

Življenjske potrebščine so se v zadnjih dveh letih podražile za skoraj 15 odstotkov. Še posebej težko se z draginjo spopadajo upokojenci z nizkimi pokojninami in revni zaposleni – to so tisti, ki kljub plači komajda preživijo mesec. In takih je v javnem in zasebnem sektorju kar precej.

Medicinska hipnoza je vedno bolj uveljavljena metoda, s katero si brez zdravil lahko pomagamo zdraviti bolečine, tesnobo, depresijo. Pri nas jo uporabljajo tudi pri operacijah možganov, nosečnicam lahko olajša porod, odpravlja strah pred zobozdravnikom in še marsikaj.

Dušica Kunaver, pravijo ji tudi romantična etnologinja, je avtorica knjige leta 2023. V mojstrovini Sto slovenskih ljudskih je strnila bogato ljudsko izročilo, ki ga popisuje že desetletja: pravljice, pripovedke, modrosti, pregovori, šege in navade. Zakaj je tako pomembno ohranjati ljudsko izročilo?

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Pingvini so se najprej razvili na kraju, kjer jih najbrž ne bi pričakovali – na Novi Zelandiji, in sicer pred več kot 60 milijoni let. Živijo celo v puščavah, deževnih gozdovih in tudi mestih južne poloble. V dokumentarni oddaji spoznamo vseh neverjetnih 18 vrst.

PENGUINS: MEET THE FAMILY / Velika Britanija / 2020 / režija: Lara Bickerton

Svetopisemska družba Slovenije je izdala novo, prav posebno izdajo Nove zaveze. To je »Nova zaveza s prostorom«. S prostorom za zapiske, za misli, ki se utrnejo ob branju. Osnovni namen nove izdaje je vzpodbuditi bralce k prebiranju in razmišljanju o svetopisemskih modrostih na poglobljen način, pa tudi nagovoriti k preučevanju in pogovoru v skupini.

Sinagoga Maribor spada med najstarejše srednjeveške še ohranjene sinagoge v srednjeevropskem prostoru. Že od 15. stoletja naprej ne služi več kot sakralni objekt. Danes v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki z najrazličnejšimi kulturno-umetniškimi dogodki predstavlja bogato judovsko kulturno dediščino in teme, ki so povezane s holokavstom.

avtor glasbe: Jože Privšek
avtor besedila: Frane Milčinski Ježek

Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno. Tako kot v sloviti Privškovi popevki, ki jo poznamo tudi v dveh različicah besedila. Poznavalec slovenske glasbe Patrik Greblo na sloviti “žičnici na Stražo”, omenjeni v skladbi, osvetli razgibano življenje različic te popevke: prvič sta jo na Jugoviziji (jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije) leta 1961 sicer zapela Stane Mancini in Marjana Deržaj, pozneje pa je pesem dobila še eno bolj nagajivo različico, ki sta jo zapela Neca Falk in Alfi Nipič.
O tem, koliko resnice o uspešni zvezi je povzete v navihanem Ježkovem besedilu, pa bo tekla beseda pri partnerski terapevtki. Je različnost recept za uspeh?

Az adás tartalma:

- Divatsarok: csillogás a divatban;
- a Lendvai Kétnyelvű Középiskola nyílt napja;
- a Direct zenekar;
- klipek: Vad Fruttik, Beton.Hofi & Anubiis, Leopold I., Úrfi.

Vsebina oddaje:

- Modni kotiček: blišč v modi;
- Dan odprtih vrat Dvojezične srednje šole Lendava;
- glasbena skupina Direct;
- videospoti: Vad Fruttik, Beton.Hofi & Anubiis, Leopold I., Úrfi.

Marianne na odprtju kavarne toliko časa izziva Jessico, da ta izgubi živce in pride do škandala. Henry Jessici pove, da se bo morala v prihodnje v javnosti bolje obvladati. Lindi nekdo pošlje rože. Misli, da so darilo gospoda Konopke. Lucy se boji, da se je zaljubila v moža pokojne sestre.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Celestinca zaloti Zeleno miš, kako na zelenjavnem vrtu krade korenje. Zelena miš ji pretresena
prizna, da to počne le zaradi svojega starejšega brata, ki jo želi za vsako ceno spremeniti v izurjeno tatico.

Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica.
Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.

V Dunajskem gozdu raste redka delikatesa – brek. Ta divji sadež oplemeniti pikantne in sladke jedi, denimo dunajsko pletenico. Brek je v sorodu z jerebiko, mokovcem in skoršem. V Avstriji iz plodov kuhajo tradicionalen in drag brendi, zadnja leta pa je brek našel pot tudi v kuhinjo. Okus plodov spominja na mandlje in marcipan. Sestri Anna Leodolter in Veronika Mayer sta odraščali z brekom, vsaka pa ga uporablja za drugačne jedi. Ena za mesne, druga za vegetarijanske.

ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873).
Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.

Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke.

GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners

Se vojna med Hamasom in Izraelom nevarno in nepredvidljivo širi? Po uboju visokega predstavnika Hamasa v torek je Izrael sporočil, da je pripravljen na vse. Hutiji, ki nadzirajo večji del Jemna in jih podpira Iran, v zadnjih tednih v Rdečem morju krepijo napade na ladje na eni ključnih trgovskih poti na svetu. Združeni narodi svarijo pred širitvijo konflikta, začetek leta 2024 je na Bližnji vzhod prinesel še več strahu in nepredvidljivosti.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na premieri filma Šterkijada režiserja Igorja Šterka v Kinodvoru. Predstavili vam bomo najnovejšo knjigo dr. Damirja Globočnika V kraljestvu fotografije, vpogled v delovanje prvih fotografskih klubov na Slovenskem med letoma 1889 in 1950. Obiskali smo koncert kolektiva CRRNT v Škucu. Danes 80. rojstni dan praznuje kitarska legenda Jimmy Page.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Janez Punkart, rojen leta 1929, je dober primer otroka, ki ga je zaznamovala vojna. Rojen je bil na Punkarčah pri Velikih Laščah, doma je bilo sedem otrok, vsi so morali trdo delati na kmetiji.
Janez Punkart je občutil zlo italijanske okupacije. Bil je priča nasilju in ubijanju ter trpljenju svojih bližnjih, zlasti brata Mirka. Zanimiva je njegova pripoved o služenju vojaškega roka, pa o življenju po vojni, o zaznamovanosti, a tudi trdoživosti. Izučil se je za mizarja, svojo dušo pa je dolga leta krepil s petjem v zboru Slovenske matice.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.