Rija in Krokodil gresta ribarit in Rija razlaga Krokodilu, kako naj lovi ribe. Ob jezeru Krokodil polovi vse ribe, čeprav ima Rija novo ribiško palico, Krokodil pa njeno staro ribiško mrežo. Tudi ko ribiški pribor zamenjata, nič ne pomaga. A Rija je odločena, da bo ujela ribo, in končno se ji posreči ujeti ribo velikanko. Slastna večerja!
Na Balončkovem močno dežuje, zato se živali zatečejo v skedenj. Toda kmalu ugotovijo, da nekoga pogrešajo. Krava Žveka je ostala na otočku sredi vode! Žarko in Živa izdelata splav in odplujeta prijateljici na pomoč.
Cmokci najdejo strašno pošast, narejeno iz škatle za jajca! Ko Modri, Oranžni in Zeleni cmokec skočijo v škatlo, se spomnijo, kako bi lahko ukanili Rumenega in Rožnatega cmokca …
Bučko pripelje v šolo svojega pošastnega psa Hrustka, ki naredi zmedo. Razposajeni kuža zakoplje vse, kar najde, zato ga gospa Jokinstok pošlje v kot. Ko pa se zgodi nesreča s kljuko, Hrustko postane junak dneva.
Boni se ne more umiriti, medtem ko bi se Bubi in Bibi pred nočno pustolovščino rada naspala. Ko mami sova prebuja sovice, da se pripravijo na odhod, je Boni zaspana, ker se je igrala, namesto da bi spala. Očka sova jim pove, da bodo ponoči spoznali nekatere nočne živali. Bibi opazi skunka in očka mu razloži, da skunki pršijo smrdljivo tekočino, kadar se počutijo ogroženi. Raztresena Bubi bi skunka rada pobožala, ta pa res zasmradi vso okolico. Ko Bibi nato v daljavi opazi škržata, jim mami in očka razložita, da imajo sove ponoči ostrejši vid. Trije netopirji sovicam povedo, da so oni tisti, ki po gozdu trosijo semena in ga tako pomagajo obnavljati. V domačem gnezdu mami sovicam zapoje pesmico »Dobro jutro, lahko noč«.
Cofek se jezi! Zaradi kolcanja je pokvaril čudovito sliko, ki jo je slikal za očka. Dokler bo kolcal, se ne bo mogel prepustiti ustvarjanju. Zato začne iskati način, kako bi se kolcanja znebil.
Kaj je skrivnostni glas, ki odgovarja Zmediju? In kako bo netopirček našel pot v temi? Kaj pa, če je glas odmev, ta pa način, kako se netopir znajde v okolju?
Jasmina Pipu in Poki razkaže hotel za žuželke, kjer opremlja sobo za mravlje. Ponudita ji pomoč pri zbiranju vejic, Jasmina pa gre po kartonasto cevko. Pip in Poka iščeta vejice, a ju hitro premamijo njune zabavne igrice. Vse bolj bučne so in motijo žuželke. Sploh ne opazita, da zapuščajo hotel. Jasmina se vrne in zagleda mravljice, ki pravkar odhajajo, hotel je pa prazen. Pip in Poka se zavedata nepremišljenosti in se opravičita. Pip z obračanjem vejic usmerja mravljice, da se začnejo vračati v hotel. Ko spet zavlada tišina, se vse žuželke vrnejo domov.
Binka povabi Mili in Moli k sebi na obisk. Vedno je vsem pripravljena vse odpustiti, razen teti Magdi. Magda in Binka sta že dolgo časa na smrt skregani. Ko Mili in Moli pokažeta, kaj je pravo prijateljstvo, se Binka odloči, da se bo soočila s teto Magdo. Rada bi, da se pobotata in nadoknadita vsa leta, ki sta jih zamudili.
Kian se uči hoditi po žici čez Veliki kanjon. Ta je globok skoraj 2000 m, zato ni čudno, da je Kiana strah gledati navzdol. Zafrk bi ga rad premagal, zato tudi on stopi na žico. Toda pri tem goljufa. Pomaga si namreč z magnetnimi škornji.
Pepa in prijatelji se učijo smučati na Sneženi gori. Njihova učiteljica, gospa Gazela, zelo dobro smuča in je bila nekoč svetovna prvakinja! A na koncu vse navduši mami pujsa ...
Egon in Ajda sta danes polna energije: pretvarjata se, da sta viteza, ki z vrta odganjata nepridiprave. Z očmi na pecljih z gredic podita črve, žuželke in celo ježka. Pa so vse te živalce res vrtni škodljivci? Očka že ve.
Mandarinka spremlja Ernesta in Celestinco na Boltežev otok. Boji se jezerske pošasti, a Celestinca jo pomiri, da je ta izmišljena. Ko prispejo na otok, pa zaslišijo čudne zvoke. Čakajo jih vznemirljive dogodivščine!
Zdravnica Mica skupaj z zvestim pomočnikom Tinkom pove, kako v sinuse skozi nos vdrejo bakterije in virusi ter povzročijo vnetje sinusov ali sinusitis.
Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži?
Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.
Verniki nekaterih krščanskih Cerkva so 14. februarja vstopili v 40-dnevni postni čas. Kako ga bodo prehodili?
Verniki nekaterih krščanskih Cerkva so 14. februarja vstopili v 40-dnevni postni čas. Stopajo na pot Božjega Sina, ki je šel v Jeruzalem. Tam so ga obtožili in križali. Tretji dan pa je iz groba vstal od mrtvih, da je človeka odrešil greha. Kako bodo verniki različnih Cerkva prehodili letošnji postni čas? Kakšen ritem mu prinašajo postne nedelje od pepelnice do cvetne nedelje? K temu, da bi si verniki prizadevali postati boljši ljudje, jih spodbujajo tudi cerkveni voditelji.
Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne kulturne dediščine so letos podelili patru Metodu Benediku. Ob 128. obletnici smrti Magdalene Gornik bo Studio Siposh v Sodražici premierno predvajal film Okronana. Ob misli »O Bog, daj da bi vedno želel več, kot zmorem«, Michelangela Buonarrotija, pa bo razmišljala Branka Ožek.
V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo".
Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...
Priporoči:
Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-02-18/12701979')">Deli
Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju
Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala.
Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze.
Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Poka iz Pipovih izrezank oblikuje krono in se okliče za kraljico Poko! Pip z veseljem sprejme vlogo njenega služabnika in zabavata se ob igrah, ko Poka ukazuje, Pip pa izpolnjuje njene ukaze: je njena konjenica, slikar njenih portretov, kuharski mojster. Ko pa veličanstvu slava preveč stopi v glavo, začne kršiti pravila in igra ni več zabavna. Pip se noče več igrati. Poka spozna, da je pretiravala, odreče se kroni in okrona novega kralja – Pipa.
V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.
Pred začetkom nove sezone kviza Joker Bernarda in Jože gostita voditelja Maria Galuniča. V goste prihaja tudi prejemnik Bloudkove nagrade za vrhunski mednarodni športni dosežek Anže Lanišek z ženo Nastjo. V zabavnih grah se tokrat pomerita pevka Anika Horvat ter dirigent, skladatelj in aranžer Patrik Greblo. Gregor Ravnik na glasbenem odru predstavlja novo pesem Ti si znala, Anika Horvat pa skupaj z Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija pesem Zvezda.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Nadarjena Švicarka Nawal je odločena, da se bo prebila v smučarsko karavano, saj želi mami dokazati, da smučanje zanjo ni le konjiček. Toda na kvalifikacijski tekmi preveč tvega in zato pristane v bolnišnici, kar ogrozi njene karierne obete. Nikki je sin ravnatelja smučarske akademije, zato vsi mislijo, da mu je vse podarjeno. Ko mu to navržejo domačini v baru, zapojejo pesti. Stefanie Strobl pa izve za sestrino veliko skrivnost.
SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023
Scenarij: Samuel Schultschik
Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder
V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Reka Sava je tekoča povezava med štirimi državami in neštetimi ekosistemi.
Obstaja reka, ki izrezuje kanjone, prinaša rodovitno prst, ustvarja brzice, gnezdišča in globoke tolmune. Ljudje pijejo njeno vodo, je navdih za pesmi in prepire ter vir energije. Iz osrčja Julijskih Alp teče skozi štiri države in številne pokrajine, vse do Beograda, kjer se izliva v Donavo. Imenuje se Sava in je domača reka večini ekipe za in pred kamerami tega filma.
Kljub temu, da živijo poleg nje, mnogi nikoli ne izkoristijo priložnosti, da bi jo zares spoznali. Veslaški izlet po celotnem slovenskem delu reke (251 km) zagotavlja prav to. Pridružite se štirim pojavnim kajakašem, medtem ko veslajo prek Slovenije, vzorčijo vodo za namene raziskave okoljske DNK, štejejo vodne ptice in spoznavajo njeno divjo preteklost, temno zgodovino, barvito sedanjost in negotovo prihodnost.
Vse prej kot sterilen, film ponuja vpogled v mnenje posameznih veslačev o reki, ohranjanju narave in življenju, kombinacija pa je začinjena z modrimi besedami Save ter mnogimi dogodivščinami, ki so se jim pripetile na tem razburljivem 11 dnevnem popotovanju.
Posnetek s koncerta 18. festivala Slowind 2016, na katerem je Pihalni kvintet Slowind premierno predstavil izvedbo dela »Svetovi« slovenskega glasbenika in skladatelja Luke Juharta. Gre za interpretacijo, ki se giblje med glasbenim ustvarjanjem, improviziranjem, eksperimentiranjem in soočanjem z zunajglasbenimi svetovi.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.