Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Spremljamo začetek festivala Druga godba s svetovno premiero projekta Kimma Pohjonena in Matsa Gustafssona, pa tudi začetek 22. Foruma Tomizza v Kopru, Trstu in Umagu. V Pokrajinskem muzeju Maribor smo bili na Mesecu mode, v Mestni Galeriji Nova Gorica pa na razstavi Klavdije Jeršinovec.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Glavna nagrada na gozdni loteriji je polet v košari s štorkljo Nežo. Cofek bi jo zelo rad dobil, zato se preobleče v velikansko štiriperesno deteljico. Mogoče mu bo pri žrebu prinesla srečo!

Četrtek, 23. maj bo jutranji program potekal iz mariborskega studia. Ustvarjalci vam bodo tri ure ponujali najrazličnejše vsebine. Izpostavili bodo 30 let delovanja Totega big banda Maribor, svetovalka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak bo delila vrtne nasvete, spoznali boste izdelovalca jezičnih bobnov, iz terena pa se bo skozi celotno jutro javljal Goran Obradović. Med drugim se bo tokrat preizkusil kot strojevodja. Oddajo bo vodil Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Sara Isaković je prva in še vedno edina slovenska dobitnica olimpijske medalje v plavanju. Od takrat je minilo 16 let, ta uspeh pa je samo potrdil njeno filozofijo – da je s pozitivnim pristopom mogoče doseči tako rekoč vse. Z raziskovanjem možganov na dodiplomskem in podiplomskem študiju v ZDA je marsikaj od tega dobilo tudi znanstveno potrditev. Sara Isaković ogromno dela na področju psihologije, razvija orodja, ki ljudem pomagajo pri večji kakovosti življenja, tudi pri tem, kako željo spremeniti v cilj. Z njo se bo pogovarjala Jolanda Bertole.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

Viktor pride obiskat hčerki, ki pričakujeta, da bodo šli skupaj kupit šolske potrebščine. Tudi Blaž gre s sinovoma v mesto nabavit vse za šolo. Dana in Zarja sta razočarani, saj Viktor s seboj pripelje novo punco Nežo, ki vseskozi kritizira družinsko življenje Valič Gromovih. Gorazd dobi idejo, kako se znebiti vsiljivke.

Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.

Dokumentarec prikaže tri samostane prvotnih kristjanov Sirjakov na Bližnjem vzhodu in njihovo dragoceno versko in kulturno zapuščino.

Krščanstvo je pognalo svoje korenine na prostorih južne in jugovzhodne Turčije, Iraka in Sirije. Na tem ogromnem prostranstvu, velikokrat označenem za 'zibelko civilizacij' živijo tudi Asirci oziroma Sirjaki, ki spadajo med prvotne kristjane in ki še vedno govorijo aramejščino, sicer znano kot Jezusov jezik. Njihova predkrščanska in krščanska dediščina kakor tudi njihov narodni obstoj sta ogrožena zaradi medsektaških ter medetničnih vojn, ki zadnja leta razjedajo širši Bližnji vzhod. Različne islamistične vojske na čelu s samooklicano Islamsko državo sistematično uničujejo muzeje in starodavne cerkve ter samostane. Nazadnje so svetovni mediji poročali o popolnem opustošenju samostana Mar Elia (sv. Elije) blizu Mosula na severu Iraka. V Iraku, Siriji, pa tudi v Turčiji, kjer se je ponovno vnela vojna med turško vojsko in Kurdsko delavsko stranko, je ogroženih veliko samostanov s pripadajočimi cerkvami, ki so izjemnega pomena za samo zgodovino krščanstva in človeštva nasploh. V vsakem samostanu se ustvarjalci osredotočajo na specifičen zgodovinski in siceršnji pomen. Dva samostana sta iz severnega Iraka (Rabban Hormizd in Mar Mattai), eden pa iz jugovzhodne Turčije (Mor Gabriel). Samostani v Siriji v času produkcije niso bili dostopni zaradi vojnih razmer. Vsi trije samostani so danes resno ogroženi. Mar Mattai in Rabban Hormizd sta v času produkcije stala le nekaj kilometrov stran od bojnih položajev Islamske države. Zaenkrat ju varujejo pripadniki kurdske vojske in krščanskih obrambnih milic. Samostan Mor Gabriel medtem ne uživa nobene posebne zaščite s strani turške države, kvečjemu nasprotno. Turške oblasti so mu odvzele obdelovalno zemljo, ki je predstavljala pomemben vir za samostan. Tudi njegova prihodnost ostaja negotova.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Na svetu je predebela že dobra milijarda ljudi. Tisti, ki so brez uspeha preizkusili že več diet, imajo zdaj novo upanje. Zdravila s semaglutidom. Z njihovo pomočjo so shujšale številne zvezdnice, med drugim Oprah Winfrey in Kim Kardashian. In prav to je povpraševanje po tem zdravilu pognalo v nebo in marsikje, tudi v Sloveniji, ga že nekaj časa primanjkuje. To povzroča preglavice predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa dve, ki zdravilo nujno potrebujejo. Je torej prav, da se ga predpisuje tudi za zdravljenje debelosti, čeprav v Sloveniji za to sploh ni registrirano? In kaj se zgodi, ko pacienti zdravilo prenehajo jemati?

Podnebne spremembe, upad biotske raznovrstnosti, milijoni živalskih in rastlinskih vrst tik pred izumrtjem. To so dejstva antropocena – veka, ki mu vlada človek. Vse našteto pravzaprav ni težava za planet, ampak za ljudi, ker se spreminjajo življenjske razmere v naravi, v kakršni se je razvila človeška vrsta. Kakšna je prihodnost narave pri nas in kakšna je tudi naša prihodnost, smo raziskali v tretjem delu Stanja narave v Sloveniji.

Scenarij: Ana Dular Radovan
Režija: Aleksandra Vokač

Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTVSLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta.
Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018.
Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.

A Nagyító alatt című adásban az impozáns várpalotai Zichy-kastélyban székelő Trianon Múzeumé lesz a főszerep.

V oddaji Pod drobnogledom bo imel glavno vlogo Muzej Trianon, ki se nahaja v impozantnem dvorcu Zichy v Várpaloti.

Robert se je pripravljen boriti za svoj zakon in družino, vendar kmalu ugotovi, da je to težje, kot je pričakoval. Razmisli in se odloči, da bo storil vse za Evo in Emilia, vendar pod enim pogojem …
Tim je kljub Paulovim pomislekom še vedno odločen, da bo Nadji povedal, kdo je v resnici. A ravno ko se ji želi razkriti, se mu nepričakovano zlaže, zato ji ničesar ne reče. Je Nadja vpletena v napad na Dirka?
Bela bi rad popravil napako. Toda kako naj na hitro dobi denar? Ob pogledu na zapestje se domisli nečesa genialnega. Kmalu zatem preseneti Lucy z novico, da poni odslej pripada samo njej. Lucy je ganjena.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Ko Živa in Žarko na tleh najdeta skrivnosten pisan predmet, morata ugotoviti, čemu služi. Je to klobuk? Papirnata ladjica? Zastava? S pomočjo prašičkov ugotovita, da je to pravzaprav zmaj, a ga ne znata spraviti v zrak.

Boti čmokne v jezero, se potopi na dno in pristane na blodečem Mehurčku, ki spominja na žele. Mehurček se razpolovi, kadar se prestraši. Boti ga kar naprej straši in jezero je naenkrat prepredeno z blodečimi Mehurčki.

Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje?
Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?

V Dnevno sobo prihajata Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in Andrej Škraba, inštruktor matematike. Pred vrati je namreč čas ocenjevanj ob koncu šolskega leta in veliko učencev in staršev doživlja bitko z ocenami zelo stresno. Kako jim malo olajšati napetosti in o vzrokih zanje v oddaji z voditeljico Mojco Mavec.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Je prodaja tako rekoč še zadnjih slovenskih živilskih podjetij v tuje roke ogrožanje suverenosti in varnosti države? Po Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu in blagovnih znamkah Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala, Sola so v lasti tujih podjetij – hrvaških – pristale še Panvita in Celjske mesnine. Kakšno vlogo je pri tem imela politika in ali je prišlo v ozadju prevzemov tudi do oškodovanja javnih sredstev?

Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen.

THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije.

Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti

Režiserka: Magda Lapajne

V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.