Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Tokrat si oglejte reportažo z večera slovenske popevke na festivalu Arsana na Ptuju, utrinek s poti olimpijske bakle mimo Moulin Rougea, na katerega so le nekaj dni prej namestili nedavno odpadlo vetrnico, in razstavo grafik na temo Umetnost in šport v galeriji Visconti Fine Art v Ljubljani. V branje vam priporočamo roman igralke Barbare Cerar in zbirko kratkih humoresk pravnika in kriminologa Dragana Petrovca, v poslušanje pa nova albuma, ki sta ju na 65. jazz festivalu Ljubljana predstavila na Švedskem rojeni hrvaški trobentač Goran Kajfeš in čudežni brazilski pianist Amaro Freitas.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Egon in Ajda sta prepričana, da ima nonin dežnik posebno moč in lahko nona z njim prikliče dež ali sonce. Nadobudneža skleneta, da si ga bosta izposodila in vse očarala s predstavo. Toda dežja ali sonca ne moremo priklicati sami, lahko pa po znamenjih v naravi sklepamo, kakšno vreme se nam obeta.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.
V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine...
Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci.
Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.
Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje. Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.
Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo.
V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.
Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Ustanovitelj skavtskega gibanja Robert Baden Powell je spodbujal mlade: »Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče.« Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov letos praznuje 30. obletnico ustanovitve. Kot pravijo je osnovni namen skavtske vzgoje prispevati k celostnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bi lahko postali trdne osebnosti in odgovorni člani družbe. Slovenska skavtska organizacija ima trenutno nekaj več kot 5.500 aktivnih članov, od tega je okoli 900 voditeljev, prostovoljcev.

Končno! Od 1. novembra je nadomestilo za slušne aparate, ki jih krije ZZZS, višje. Po novem je cenovni standard slušnega aparata za odraslo osebo 450 evrov in za mladostnike do 20. leta 850 evrov. Poleg novih cenovnih standardov pa imamo prvič določene tudi tehnične standarde za slušni aparat. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

V Ukrajini smo prisluhnili presunljivim zgodbam ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami. Kako je Slovenija pomagala zdravstvenemu centru, kjer sami razvijajo proteze rok, nog in delov obraza, da lahko poškodovani civilisti in vojaki ponovno zaživijo?

Slovenska zavetišča so prepolna uvoženih psov, predvsem iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek.

Kako palačinke pripomorejo k dolgi in srečni ljubezni? Ali obstaja recept za dolg in srečen zakon? Kako ljubezen ohranjati živo? Pogovarjali smo se z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Wouter tokrat kolesari po Hrvaški, malce pokuka v Bosno in konča na Madžarskem.
Na Hrvaškem se znajde na območju, ki ga je hudo prizadel potres, ustavi ga policija in ga precej trdo prime, državo pa zapusti ob veselih zvokih tamburice. Na Madžarskem se vozi skozi vasi, katerih imen ne zna izgovoriti, a tudi tam najde Nizozemce. Pot nadaljuje skozi kulturno prestolnico Pécs, kjer poklepeta s študentom prava. Zadnje kilometre pa odbrca po madžarskem nižavju.

MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot

Bogato dediščino slovenske reformacije negujejo in v skladu z njo delujejo tudi v Zavodu Primoža Trubarja v Murski Soboti. Direktorica dr. Klaudija Sedar nam je predstavila poslanstvo in razvejano delovanje Zavoda Primoža Trubarja.

Združenje Trubarjev forum pa je zaslužno za prevod Abecednika, Katekizma in Cerkvenega reda Primoža Trubarja v sodobni slovenski jezik. Letos praznuje petnajst let delovanja.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban az Élmények völgye és a Hortobágy – Nádudvar és Balmazújváros vidéke című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Dolina doživetij in Hortobágy – naselji Nádudvar in Balmazújváros.

Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.

Tim v hlevu sreča mlado žensko, ki je brez dovoljenja pri Neru. Njegov odziv je vse prej kot prijazen in neznankin nasvet za Nera ga ne zanima. Franzi najde način, kako očrniti Steffenovo staro podjetje. Nato pa med sprehodom začutita, da ju nekdo opazuje ...
Po sanjah o Paulu se Lucy odloči, da bo še bolj zavzeto trenirala z Belo. Skupaj se tako zabavata, da Lucy za trenutek pozabi na Paula. Ko pa kmalu zatem naleti nanj, težko skriva svoja čustva ...
André ugodi Paulinini prošnji in Robertu dovoli, da ga nekajkrat zamenja v kuhinji. Hitro spozna, kako prijetno je imeti več prostega časa, ki ga z veseljem preživlja z Lindo.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Feliks je izgubil glas. Le kam je šel? In kje naj ga išče? Zmedi spozna, kako nastaja glas in zakaj ga izgubimo.

Luna in Zemlja povabita malega Timoteja in njegovega prijatelja žerjava gledat, kako je nastala Luna. Pred davnimi časi je skozi naše Osončje letelo nešteto asteroidov. In marsikateri od njih se je zaletel v Zemljo.

Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo.
Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje.

Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919.

Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.

Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Siegfried zaposli izkušeno knjigovodkinjo go. Harbottle, da bi kaotično pisarno spravila v red. Gospa je učinkovita, vendar nima posluha za živali in veterinarsko delo. V točilnici popotnik z udomačenim dihurjem zabava goste. James pri živalci zatipa bulo. Siegfried zdravi ostarelo kravo Blossom, na katero je njen lastnik zelo navezan.

ALL CREATURES GREAT AND SMALL (IV.) / 2023 / Velika Britanija
Scenarij: Ben Vanstone
Režiser: Bryan Percival
V glavnih vlogah: Anna Madeley, Samuel West, Nicholas Ralph, Rachel Shenton, Paul Hilton, Billy Hickey, Chris Coniston, Keith Hyland

Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama.

Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih.
Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.

Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Začenjamo z reportažo naše ekipe s festivala Pohoda, ki ga pripravljajo na letališču Trenčín na Slovaškem. Tokrat je potekal le en dan, saj so dogajanje prekinile hude nevihte. Ogledali smo si tudi pretresljivo razstavo fotografij vojnega fotoreporterja Alojza Krivograda - Futyja Iskal sem življenje, našel sem smrt. Ta koroški fotograf je izginil sredi vojne vihre v nekdanji Jugoslaviji, pri Foči leta 1992, zdaj pa bi dopolnil 60 let. V ljubljanski Galeriji Kresija smo bili na odprtju razstave Arjana Pregla Slikarske samosabotaže, v Equrni pa smo si ogledali kiparsko razstavo Jureta Zadnikarja in Boštjana Novaka Odmev odnosov.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Borut se upre »čebelarju« Božu. Vrniti hoče nakazanih 100.000 evrov, vendar novinarji, na čelu z medijskim zvitorepcem Petrom, že izvedejo umazan medijski konstrukt.
Nika, ki ji Borut taji svoja spoznanja in nespodobno povabilo, želi vse skupaj prijaviti na policijo. A Borut sumi, da čebelarske lovke segajo tudi do policije. Nika obišče Anico, da bi od nje pridobila podpis za obnovo postopka o Dušanu Kalanu. Največ o njemu ve umirajoči Jože Zajc.
Sebastijan je vse bolj nemiren, ko ugotovi, da očetu dajejo vedno več morfija. Prepričan je, da ga hočejo umoriti. Triperesna deteljica razpada. Na preizkušnji je ljubezen, prijateljstvo….

Pričevanje Anke Poženel s Črnovrške planote je svojevrsten klic k človečnosti in spoštovanju temeljnih civilizacijskih vrednot, ki sta jih na naših tleh v največji meri teptala komunizem in nacizem. Gre za (spravni) pogreb po vojni pobitih v Andrejčkovem breznu, o čemer bo v pričevanju veliko govora, saj je bil prav po Ankini zaslugi tam opravljen krščanski pogreb in postavljen spomenik. Pričevalka nam najprej predstavi svojo družino. Oče Pepe je bil iz Črnega Vrha, mama pa je bila Rejceva iz Lomov, nekaj kilometrov stran. Svojevrstno družinsko sled je pustil skrivnostni stric Tone, ki je opustil študij za duhovnika in je po vojni za dolga leta izginil. Anko je vedno zanimala preteklost, posebej tista, ki je bila zamolčana. Črnovrška planota je izjemno trpela zaradi vojne in revolucije. V pričevanju se Anka dotakne partizanskega napada na domobransko postojanko 1. septembra 1944, ko so revolucionarji po predaji pobili večino domačih domobrancev. Požgana je bila tudi cerkev. Med vojno j

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.