Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Tjaša in Robi se ne strinjata, kateri film naj gledajo. Zmaga Robi in Tjaša je razočarana, ker vedno obvelja njegova. Zamisli si Robijev svet, poln njegovih najljubših igrač. Maša ugotovi, da so bile vse igrače v tem svetu nekoč Tjašine, in da sta pravzaprav v njenem svetu.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sol je osnovna začimba, v kuhinji skoraj nepogrešljiva. Toda, če se je usuje preveč? Potem nastopi problem. Cmoku se vsuje preveč soli na paradižnik. Kaj pa zdaj? Narezal bo še več paradižnika in ideja za okusno omakico je tu. Kar je bo preveč, bo za ozimnico.
ŽIVKO MARUŠIČ si je dodal hčerkino ime IRA, ko sta skupaj slikala na isto platno. Rojen je v Italiji, študiral je v Benetkah in tudi pozneje je veliko potoval čez mejo. Zato je začel slikati na dolge, ozke trakove, da je lahko slike spravil v žep. Koper je bil zanimiv prostor za umetnost nove podobe, in na obisk so prihajala velika imena svetovnega slikarstva. Marušičeve podobe so provokativne, živih barv, sam pa najraje slika v zatemnjenih prostorih. »Človek je narejen za to, da misli, da sanja,« pravi. In Živko sanja vse življenje.
Tako Prančič kot Marušič še vedno verjameta v slikarstvo in njegovo moč. Prepričana sta, da pride čas, ko bo podoba, olje na platnu, spet spoštovana.
V dokumentarni oddaji predstavljamo izjemen glasbeni in duhovni projekt, v okviru katerega so v Vipavski dolini ob pritrkovanju zapeli zvonovi v vseh cerkvah. Njihova melodija je potovala od zvonika v Vipavskem križu čez vasi na severnem obrobju Vipavske doline do Goč, kjer se je pesem zvonov prepletla z zahvalnim bogoslužjem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Zaostrena, tudi zelo osebna retorika v kampanji, bitka za volivce v nihajočih državah, negotov izid ameriških volitev; komentar s profesorjema politologije in sociologije, Tomažem Deželanom in Gorazdom Kovačičem.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.
4. del: Sladka voda
Sladka voda je nujno potrebna za življenje na kopnem in na najbolj presenetljive načine oblikuje pokrajino in tamkajšnja bitja. Od tega naravnega bogastva, ki ga človeštvo čedalje intenzivneje izkorišča, je odvisna desetina vseh vrst, ki živijo na Zemlji.
PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Charlotte Bostock, Nick Easton
Evrosredozemska nagrada PONT, ki jo bodo letos podelili tretje leto zapored in prvič ob podpori istrskih občin ter programa Evropske prestolnice kulture 2025 ter v sodelovanju s še nekaterimi ustanovami, je namenjena avtorjem, ki se lahko pohvalijo z izjemnimi dosežki na področju medkulturne književnosti ter prispevajo k preseganju meja in iskanju mostov med različnimi družbenimi skupinam in kulturnimi skupnostmi. Književno nagrado PONT 2024 bo prejel Stefan Hertmans, eden najvidnejših flamskih avtorjev, večkrat doma in v tujini nagrajeni pesnik, pisatelj in esejist. Med dobitniki listine PONT je tudi Vasja Bratina, prevajalec literarnih in esejističnih del iz italijanščine, angleščine, hrvaščine in srbščine. Gostili smo idejno vodjo za podelitev nagrade PONT dr. Vesno Mikolič in prevajalca Vasjo Bratina.
Pod geslom Kultura povezuje sta Slovensko prosvetno društvo Zarja in občina Možberk vabila na prireditev Dober večer, sosed v Hišo kulture v Železni Kapli.
Ob nacionalnem prazniku je v Ljudskem domu na Štajerskem gostoval Tržaški partizanski zbor pri proslavi avstrijske nevtralnosti graških komunistov.
New Times Bigband Šmihel je ob 35-letnici v kulturnem domu v Pliberku pripravil jubilejni koncert, na katerem je pod vodstvom Maria Vavtija predstavil repertoar mednarodnih uspešnic.
Kmečki koledar 2024: Johannes Tomic iz Bukovja spada med začetnike ekološkega kmetovanja na Koroškem. Leta 1993 je prevzel kmetijo svojih staršev in razvil priznano znamko Biohof Tomic.
http://slovenci.orf.at
Franzi ne more več sodelovati s Steffenom, zato mu predlaga, da bi odkupila Vrabčka, a Steffen noče pristati.
Joell Lucy prosi za pomoč pri novem romanu. Kot odlična poznavalka njegovega dela lahko prva prebere njegov rokopis.
Ko Werner ugotovi, da je Robert odšel brez slovesa, se odloči, da bo šla za njim v Bruselj in ga pripeljala nazaj v Knežji dvor.
Selina in Christoph gresta skupaj na dobrodelni ples sklada in se zbližata, kar pa ni všeč Ariane. Christoph se naslednje jutro odloči, da bo iskren, in Selini pove vse podrobnosti o dogovoru z Ariane. Selina pritiska nanj ...
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Egon in Ajda bi rada opazovala čopaste ponirke pri svatovanju. Tiho se morata pritajiti in jih negibno opazovati. Toda živahna Ajda tega ne zmore. Le kdo bi jo lahko naučil umetnosti opazovanja?
Egon in Ajda si ne moreta zapomniti, v kakšnem zaporedju se vrstijo letni časi. Očka jima namigne, naj pomislita, kako se spreminja kostanj, v katerem živijo.
V 3. oddaji od znanja prekipevajo Zala, Brigita in Martin iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika (rumeni) ter Nika, Anže in Urška iz OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki (vijolični), ki poskrbijo za varovanje okolja, se izogibajo virusov, učijo tujih jezikov, poiščejo sorodnika škorpijona in občudujejo čudesa sveta. Na hitro se zavrtijo v krogu in najdejo popek na podu labirinta. Kdo bo odnesel vstopnico v osmino finala in komu gre bolje grajenje piramid iz lončkov, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake (Mila, Katarina, Miha) ali OŠ Korena (Tjaša, Leja in Taja), pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Raziskovalni prispevek Evgenije Carl: kam je šel denar za propadli projekt Lomonosov in kam obljube o tesnem sodelovanju z Univerzo na Primorskem, dvojnih diplomah, veliki zaposljivosti diplomantov, širitvi študijskih programov? Kakšno vlogo je pri projektu odigrala steklenica vodke?
Hej, brigade, Na juriš, Na oknu glej obrazek bled ter številne druge partizanske pesmi še vedno živijo. Spomladi je bilo petje partizanskih pesmi vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Kako so nastale partizanske pesmi, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so spet aktualne?
Satira naša vsakdanja: bolj so družbenopolitične razmere bridke in napete, boljša in ostrejša je lahko politična satira, pravijo poznavalci. Za mnoge so satirične televizijske ali radijske oddaje tudi vir informacij o dogajanju. Ta žlahtni žanr ima svoj dom tudi na RTV Slovenija.
Posebna oddaja, zelo posebna, saj je Marcel eno uro preživel z Marino Abramović, eno izmed največjih in najslavnejših sodobnih umetnic, kraljico performansa in body arta, ki že desetletja premika meje umetnosti. V vseh teh letih tako ni spremenila le performansa in body arta, temveč tudi samo umetnost. Kako se je pripravljala na neustrašne, tudi osupljive performanse? Kakšno je bilo njeno odraščanje v nekdanji skupni državi? Kaj pripravlja v prihodnje in ali je še vedno pripravljena umreti za umetnost?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bil smo na filozofsko-glasbeni prireditvi ARThANATOS glasbenika Vaska Atanasovskega in filozofinje Magdalene Germek. V avtorskem projektu raziskujeta temo smrti. Projekt sta izvedla v mariborskem Sodnem stolpu, čez en teden pa bo na sporedu tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poslušali smo novo studijsko ploščo New Horizons ljubljanske heavy metal zasedbe SkyEye. V ljubljanskem Mini teatru pa se je danes začel tudi festival Hiša strpnosti.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo.
1. del: Zdravnik in detektiv
Lucy Worsley v 1. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka raziskuje, kako je mladi zdravnik Arthur Conan Doyle postal pisatelj in zakaj je hotel Sherlocka Holmesa, slavnega detektiva, ki mu je prinesel denar in slavo, ubiti le šest let po tem, ko ga je ustvaril.
KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Rachel Jardine
Priporoči:
1. del: Zdravnik in detektiv
Lucy Worsley v 1. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka raziskuje, kako je mladi zdravnik Arthur Conan Doyle postal pisatelj in zakaj je hotel Sherlocka Holmesa, slavnega detektiva, ki mu je prinesel denar in slavo, ubiti le šest let po tem, ko ga je ustvaril.
KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Rachel Jardine','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-11-04/14371389')">Deli
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.