Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bil smo na filozofsko-glasbeni prireditvi ARThANATOS glasbenika Vaska Atanasovskega in filozofinje Magdalene Germek. V avtorskem projektu raziskujeta temo smrti. Projekt sta izvedla v mariborskem Sodnem stolpu, čez en teden pa bo na sporedu tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poslušali smo novo studijsko ploščo New Horizons ljubljanske heavy metal zasedbe SkyEye. V ljubljanskem Mini teatru pa se je danes začel tudi festival Hiša strpnosti.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Egon in Ajda bi rada opazovala čopaste ponirke pri svatovanju. Tiho se morata pritajiti in jih negibno opazovati. Toda živahna Ajda tega ne zmore. Le kdo bi jo lahko naučil umetnosti opazovanja?

Dobro jutro, Slovenija! Pridružite se nam 5. novembra na oddaji 'Dobro jutro' z aktualnimi družbenimi, kulturnimi in zdravstvenimi temami ter strokovnimi nasveti za boljši začetek dneva, kjer bomo predstavili retrospektivno razstavo del Tima Burtona, raziskali povezavo med Nočjo čarovnic in Dnevom reformacije, klinična dietetičarka bo predstavila strategije za spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri otrocih, v studiu bomo okušali pekoče čili omake, glasbenik Žan Hauptman bo predstavil novi album in politolog Klemen Balanč bo analiziral predsedniške volitve v ZDA in njihov globalni vpliv. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Primož se v tokratni oddaji Z vrta na mizo odpravi na ekološko kmetijo pri Anici, ki je priznana pridelovalka zelenjave na ljubljanskem barju. Na njenem vrtu se najde tudi zelo posebna in nenavadna zelenjava, na primer ciklantera in čajota. Primož je nabral sveže gobe, na njenem vrtu pa našel sestavine za svoje jesensko nedeljsko kosilo, ki ga bo skuhal pred kamerami. Sledili mu bomo pri pripravi bučne juhe, gratiniranih polnjenih jajčevcev z roast beefom in šparglji ter sezonske solate.

Avtor besedila: Milan Jesih
Avtor glasbe: Jani Golob

Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha.
Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.

Ustvarjalci oddaje Prisluhnimo tišini smo po dobrem letu, odkar so našo državo 4. avgusta lani prizadele katastrofalne poplave, obiskali gluhe in naglušne v Savinjski dolini, kjer je bilo najhuje. Reke so prestopile bregove in uničile številne domove, nekateri domačini so bili za nekaj časa popolnoma odrezani od sveta. Ob obisku so povedali, da brez pomoči sami ne bi zmogli in kako pomembna je hitra podpora bližnjih in organizacij. Kako so se znašli in kaj še pričakujejo od države, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Raziskovalni prispevek Evgenije Carl: kam je šel denar za propadli projekt Lomonosov in kam obljube o tesnem sodelovanju z Univerzo na Primorskem, dvojnih diplomah, veliki zaposljivosti diplomantov, širitvi študijskih programov? Kakšno vlogo je pri projektu odigrala steklenica vodke?

Hej, brigade, Na juriš, Na oknu glej obrazek bled ter številne druge partizanske pesmi še vedno živijo. Spomladi je bilo petje partizanskih pesmi vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Kako so nastale partizanske pesmi, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so spet aktualne?

Satira naša vsakdanja: bolj so družbenopolitične razmere bridke in napete, boljša in ostrejša je lahko politična satira, pravijo poznavalci. Za mnoge so satirične televizijske ali radijske oddaje tudi vir informacij o dogajanju. Ta žlahtni žanr ima svoj dom tudi na RTV Slovenija.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori.

1. del: Konec bronaste dobe
Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše.

THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021

»Stati inu obstati« in Umetnost zunaj okvirjev

V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.

Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.

Az adás a fákról és levelekről szól. Az ovisok sétáltak egy nagyot, és feltérképezték a környékükön a fákat, majd a levelekből alkottak, és szórakoztak is a levélkupacokban.

Tema oddaje so drevesa in listi. Vrtčevski otroci so med sprehodom raziskovali drevesa v okolici, nato pa ustvarjali iz listov in se zabavali na kupih listja.

Selina ima dovolj. Potem ko jo Ariane in Christoph poskušata pridobiti vsak na svojo stran, jima zabrusi, da si je ne bosta podajala kot žogico. Christoph zato prosi za pomoč Schulza mlajšega.
Ko Lucy pove Joellu, kako zelo pogreša Romy, ji ta predlaga seanso, da bi navezala stik z njo. Da bi imela pri tem mir in da ju ne bi čudno gledali, Joell za eno uro rezervira bar pod pretvezo zmenka. Toda Lucy to narobe razume ...
Franzi poskuša Steffena še enkrat pregovoriti, da ji proda Vrabčka, vendar jo zavrne. Franzi se že skoraj vda v usodo, a nato Amelie Steffenu pove, kar mu gre, zato si vendarle premisli in Franzi prepusti posel.
Michael opazi, da so "sveže torte slaščičarskega mojstra", ki jih prodaja Rosalie, v resnici odtajane zamrznjene torte iz trgovine. Ogorčen jo obtoži goljufije.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Pok in Pak se znajdeta na otoku, kjer gusar išče svoj najdragocenejši skriti zaklad. A to niso ne dragi kamni in ne kupi zlata. Le kaj bi lahko bilo?

Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki.
Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov.
Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa.
V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.

Gostimo odlično pevko slovenske glasbe Alenko Godec, ki 5. novembra praznuje šestdeseto obletnico. Odpeljala nas bo po spominih svoje bogate pevske kariere.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena.
Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici.

Na Švedskem si naravovarstveniki prizadevajo obvladati invazijo rakunastih psov, azijske invazivne vrste, ki ogroža avtohtono živalstvo. Njihovo desetletno delo je preprečilo razširitev vrste na polovico švedskega ozemlja. Irski otok Rathlin poleti na gnezditvi naseljuje skoraj 200 tisoč ptic, ki pa jih ogrožajo podgane in dihurji. Da bi ptice obvarovali, se z jesenjo začenja velikopotezen projekt iztrebitve z otoka obojih, podgan in dihurjev. Medtem si na Nizozemskem varuh jazbecev že dolgo aktivno prizadeva za varstvo in izboljšanje jazbečevega habitata in rezultati se kažejo v porastu števila teh živali in posluhu države zanje. Velik naravni rezervat v Škotskem višavju pa je območje dolgotrajne obnove gozdnega habitata in njegove pestrosti, ki sta ga uničila paša in požiganje ter objedanje srnjadi in jelenjadi. Prvi uspehi se že kažejo. V romunskem mestu Oradea je uspelo s pobudo civilne družbe ohraniti obrežje in zeleni pas reke Crisul Repede in preusmeriti razvoj teh mestnih površin v ohranjanje in spodbujanje biotske pestrosti. Nekoč širna naravna travišča, danes pa industrijska kmetijska pokrajina v okolici Valladolida v Španiji je z dogovorom med naravovarstveniki, ornitologi in kmeti postala veliko varnejša za gnezdenje močvirskih lunjev. Švicarski prispevek predstavi prizadevanje za večjo biotsko pestrost v urbanih okoljih, začenši s tlemi in mikroorganizmi pa vse do izboljšanja poplavne varnosti s pomočjo renaturiranega urbanega prostora. Na Irskem so v preprečevanje požarov vključili staro irsko pasmo koz, ki s pašo obvladujejo biomaso v požarnih presekah na opuščenih pašnikih, da so dostopni za gasilce. Ne le to, uspešne so tudi pri uničevanju hudo invazivne barvilne gunere. Kemikalije v kmetijstvu so zdesetkale vrtne polhe v Nemčiji, je rezultat raziskave, v kateri so poleg znanstvenikov sodelovali številni občani in prispevali k spoznanju, da je potrebno rabo kemikalij za vrt zmanjšati, če naj vrtni polh v Nemčiji obstane. Slovenski ornitologi pa želijo obvarovati visokogorsko ptico belko, ki jo v času gnezdenja velikokrat nevede vznemirjajo pohodniki po slovenskih gorah. Opuščanje pohajanja in spoštovanje miru na območjih za gnezditev je pogoj, da belka v vse ostrejših podnebnih razmerah v Alpah preživi in uspeva.

Ameriški volivci izbirajo 47. predsednika Združenih držav Amerike. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo izid precej izenačen. Težko je napovedati, ali bo v Belo hišo kot predsednica prišla zdajšnja podpredsednica Kamala Harris, ali pa bodo volitve velika vrnitev Donalda Trumpa. A eno je gotovo – ameriške volitve zanimajo ves svet.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Slovenski Kinoteki je danes Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado za življenjsko delo bert igralki Marijani Brecelj. Ob tem so zavrteli tudi film Pod njenim oknom Metoda Pevca. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so odprli razstavo Zgodba o Gazi ostaja, ki jo je pripravil Palestinski muzej. V Cankarjevem domu smo se udeležili predstave koreografa in režiserja Wayna McGregorja Univerzum: Odisejada temnih kristalov, meditacija o podnebni krizi, ki raziskuje teme izkoriščanja, uničenja, otopelosti in upanja, v tamkajšnjem Klubu pa ob svetovnem dnevu romskega jezika koncerta Imerja Traje Brizanija s skupino Amala.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.