Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Tjaša se zjutraj s težavo spravi iz postelje. Prikaže se Maša, da bi ji pomagala. Toda to je težko, saj se je postelja spremenila v najudobnejši prostor na svetu! Z nekaj triki spravi Maša Tjašo iz postelje in jo na zelo nenavaden način pripravi na pouk.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

TISTA O FIŽOLU

Kako je fižol odlično živilo ne vedo vsi. Cmok ga izredno ceni. Zanj hoče navdušiti še otroka, ki prideta na kosilo. Z njune strani ni čutiti pretiranega navdušenja, vendar z veseljem sodelujeta pri pripravi. Tako jima je všeč, da mora Cmok še enkrat naložiti na krožnike.

22. novembra, ob godu svete Cecilije, se veselijo ustvarjanja glasbeniki. O tem, v katero smer gre sakralna glasba in kaj si mladi glasbeniki v prihodnje želijo, pa prisluhnite gostom v oddaji.

22. novembra, ob godu svete Cecilije, se veselijo ustvarjanja glasbeniki. V Župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani že od nekdaj na poseben način skrbijo za vrhunsko glasbo in glasbene skupine. Letos se spominjajo obletnice skladateljev jubilantov, patrov Franceta Ačka in Hugolina Sattnerja, ter pesnice, sestre Elizabete Kremžar. Praznujejo pa tudi 25-letnico orgel v župniji. O tem, v katero smer gre sakralna glasba in kaj si mladi glasbeniki v prihodnje želijo, pa prisluhnite gostom v oddaji. Eden bolj poslušanih radiev, Radio Ognjišče, z zelo razgibano vsebino za vse generacije, je 30-letno delovanje zaznamoval tudi z Gala koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na svetovni dan mladih prisluhnite IniciativAngola, k čemu vas v tednu Karitas mladi vabijo!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Gost Intervjuja je Miha Kovač: urednik, publicist, komentator, doktor znanosti, univerzitetni profesor … Bil je sokurator predstavitve Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu, sicer pa je profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Njegova knjiga »Berem, da se poberem« je bila prevedena v osem jezikov, kar ni majhen dosežek za slovenskega avtorja in vsekakor pomenljiva referenca.

Voditelj: Edvard Žitnik

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Intenziven teden v parlamentu, ki je sprejel proračuna za prihodnji leti in t. i. Lex Urban ter zavrnil Toneta Ropa kot kandidata za guvernerja, bomo komentirali s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

7. del: Ljudje
Na Zemlji živi že osem milijard ljudi, s katerimi si morajo zdaj deliti svet vse druge živali. Nekatere med njimi so izgubile že toliko življenjskega prostora, da so celo svoje vedenje prilagodile dejstvu, da zdaj živijo med nami. Njihova in naša usoda sta vedno bolj prepleteni.

PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Fredi Devas

Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.

„Družbeni mediji kot izziv za manjšinsko novinarsko poročanje: komunikacija med polarizacijo in manipulacijo“ je bila tema 34. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga prireja Urad za slovensko narodno skupnost koroške deželne vlade.
Likovna razstava z družinskim srečanjem v Železni Kapli: potomka družine Vejnik iz Belorusije razstavlja akvarele v Forumu Zarja.
Lovska zveza Maribor je povabila Klub prijateljev lova iz Celovca na čezmejno srečanje ob 60-letnici prijateljstva.
»Kot v pravljici« je bilo geslo gimnazijskega plesa maturantk in maturantov Slovenske gimnazije v Casineumu v Vrbi. Pravljično je bilo tudi ozračje.

http://slovenci.orf.at

Tim najde poškodovano Franzi in jo odpelje v bolnišnico, njegova ekipa pa se le s težavo prebije v finale. Ko Franzi v torbici najde medaljon, odhiti na turnir in mu ga podari. Se bodo uresničile Timove velike sanje o zmagi?
Erik stavi ves denar na Timovo prvo tekmo. Ko ta zapusti igrišče, se jezno odpravi za njim in opazi, da mu sledita dva sumljiva moška. Erik v pogovoru z Ariane ugotovi, da ima nekaj pri tem, zato jo obtoži stavniške goljufije in od nje zahteva, da mu vrne denar.
Ko se Hildegard zaradi preobremenjenosti zvrti, ima Alfons dovolj in želi Wernerju povedati, da tako ne gre več naprej. Vendar ne ve, da sta Werner in Robert medtem že našla rešitev, kako razbremeniti Hildegard.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Reč v strugi najde svetleč kamenček in ga ponosno pokaže prijateljem. Zdaj si svojega želijo še drugi. Egon, Ajda in Mici mrzlično iščejo kristale in kmalu prispejo do njihovega najdišča. Pa zdaj? Naj uničijo skalo, v kateri se skriva dragocena žila, ali pustijo naravo nedotaknjeno in le uživajo ob njej.

V 6. oddaji za domače vzdušje in zabavo poskrbita Juš in harmonikar Matic, za kodranje sivih celic in napetost pa Zarja, Brin in Anton iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči (rumeni) ter Žiga, Bor in Tosja iz OŠ Rodica (vijolični). V Hitrih celicah se spopadajo z velikimi čustvi in počivajo v zdraviliščih, med vprašanji poskrbijo za prvo pomoč, plamencu obarvajo perje, vihajo nosove ob vonju starega lepila in napihnejo balone, skozi labirint pa nemo tečejo. Kdo hitreje gradi piramide in komu se te podirajo, OŠ Beltinci (Kaja, Ema, Sofija) ali OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem (Vita, Kaja, Tilen), pa v Malih sivih celicah.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Ali Slovenija res kupuje izraelsko orožje, bo najem prostorov na Litostrojski res stal več, kot je po oceni Geodetske uprave vredna najeta stavba, in zakaj samozaposlenim ne zagotovijo kolektivne pogodbe, bo pojasnila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Kako bi izgledala jedrska vojna, pa bosta pojasnila Miroslav Gregorič, poslanec iz Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost in nekdanji predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo, ter obramboslovec dr. Klemen Grošelj.

Del oddaje bomo posvetili prihajajočemu Slovenskemu knjižnemu sejmu, ki je že tradicionalno dobro obiskan med bralci. Ob letošnjem, 40. sejmu se bomo ozrli v njegovo zgodovino z arhivskimi posnetki, ki jih hrani Televizija Slovenija vse od prvega sejma leta 1972. Razmišljali bomo tudi, zakaj je knjiga dobra naložba ter zakaj z branjem zahtevnih knjižnih besedil razvijamo analitično in kritično mišljenje, ki ga v sodobni družbi primanjkuje. Ogledali smo si razstavo Plastenja v Cukrarni, ki je posvečena kolažni tehniki. Predstavlja se 29 slovenskih umetnikov in umetnic vseh generacij, ki so tehnike kolaža in asemblaža uporabljali od konca sedemdesetih let do danes. Obiskali smo razstavo Vizije so, ki jo v Galeriji Kresija pripravlja Društvo arhitektov Ljubljane. Gre za vsakoletno problemsko razstavo, ki med drugim obravnava spregledane vidike razvoja mesta in predlaga rešitve. Letos je njihov osrednji namen predstaviti pomen poslovnih stavb, ki so ključne za navade, delovanje in življenje prebivalcev, obenem pa opozarjajo na vprašanje o prihodnosti stolpnice TR2. V Sarajevu smo se srečali z arhitektkama Dunjo Krvavac in Irhano Šehović, ki v zanimivih projektih združujeta arhitekturno stroko in družbeni aktivizem. Med drugim poskušata oživiti letni kino Prvi maj in z umetniško intervencijo opozoriti na zgodovinsko zanimivo, a zapuščeno zgradbo doma upokojencev, v kateri zaradi vojne nikoli niso bivali. Ob obletnici olimpijskih iger v Sarajevu smo se pogovarjali tudi o arhitekturni dediščini tega dogodka pa tudi kakšne posledice ima vojna na mesto.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Letošnje leto mineva 300 let od rojstva filozofa, ki velja za očeta moderne misli, Immanuela Kanta. O idejah svobode, enakosti, kritičnega mišljenja, demokracije, mednarodnega miru in njegovem vplivu na sedanjost se v oddaji pogovarjamo s filozofinjo dr. Alenko Zupančič.

Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej.

KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.