Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Bili smo na Dnevih slovenskega turizma, kjer se pišejo trendi turizma za v prihodnje.
Obiskali smo obnovljeno domačijo z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon na kateri ohranjanja kulturne zapuščine naših prednikov. V Polhograjskih dolomitih pa smo preverili, kako na umetniški rezidenci iz 16. stoletja skrbijo za prenos kulture tudi na podeželje.

Kako se osnovnošolci in dijaki spopadajo z izbiro poklica, jim lahko pri odločanju o tem pomagamo? Bili smo na Kariernem sejmu v Mariboru. Spoznali pa boste tudi recept za 30 let uspešnega dela v gostinstvu.

V Radencih so pretekli teden potekali 32. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi. Gre za strokovni posvet o prehrani domačih živali. O trajnostnih praksah v govedoreji se pogovarjamo s prof. dr. Marijo Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden izmed partnerjev v evropskem projektu inovativnega partnerstva o učinkoviti prireji mleka ter zdravstvenem stanju in dolgoživosti krav molznic. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je nedavno izvedlo prikaz setve pšenice po metodi no till.

Dragotin Gustinčič je bil človek, ki je usodno zaznamoval našo polpreteklo zgodovino in za seboj pustil ogromno sledi. Najpomembnejši pa je bil njegov vizionarski duh in tudi njegova neustavljiva želja po spremembah, zaradi katere si je nakopal ogromno težav.

Dragutin Gustinčič (1882–1974) je bil politik in publicist, eden izmed ustanoviteljev KPJ, španski borec, zapornik na Golem otoku, profesor in prvi dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani ter avtor rokopisa »Das nationale Problem der Slowenen«, ki naj bi ga pozneje domnevno prepisal ter pod svojim imenom in naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 izdal Edvard Kardelj. V dokumentarnem portretu ta domneva ni potrjena, o čemer govori tudi njegov sin, danes pokojni Jurij Gustinčič. V svojem eseju je namreč Dragutin Gustinčič podrobno utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitev slovenske samostojne federativne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi najbolje ustrezala slovenskim narodnokulturnim in socialnopolitičnim interesom. Zastopal je tezo, ki je slovenski komunisti niso sprejeli – bil je namreč proti temu, da bi bila Slovenija v Jugoslaviji. Po njegovih nazorih je Slovenija spadala v srednjo Evropo, kar je bilo za tiste čase heretično razmišljanje.
Gre za predstavnika prve generacija komunistov, ki so verjeli v svoja prepričanja,ostro kritizirali razmere po drugi svetovni vojni, bili kritični do partije, izbrancev in privilegijev. Svoja stališča, od katerih ni odstopal, je tudi drago plačal.
Dokumentarni portret nosi podnaslov »Nevidni človek«. Prav v tem smislu se odvija pripoved o prevečkrat spregledanem Dragutinu Gustinčiču, ki se začne z iskanjem njegove rojstne hiše in konča z iskanjem njegovega groba v Gornji Košani. O Dragotinu spregovorijo: Vita Mavrič, dr. Aleš Gabrič, Alenka Puhar, dr. Bogo Zupančič, Jurij Gustinčič, Radovan Hrast in dr. Jurij Perovšek.

V neposrednem prenosu odprtja 40. Slovenskega knjižnega sejma, ki se letos poklanja stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, bomo spremljali kulturni program v režiji Tomaža Letnarja. Nastopili bodo: igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko. Letos je država v fokusu Hrvaška, zato pričakujemo tudi visoke goste iz sosednje države. Na odprtju bodo tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežke v založništvu.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju?

LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci

Specialna enota spremlja preprodajalca z ekstazijem. Med sestankom pride do streljanja. Eden izmed osumljencev je hudo ranjen. Ranjen je tudi preiskovalec pod krinko. Njegov partner sicer preživi streljanje, vendar kmalu zatem umre zaradi zastrupitve z ricinom. Le kdo se mu je maščeval na tako krut način?

SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20
Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Življenje na kmetiji je lahko zelo idilično. In otroci lahko v naravi in medsebojnem pogovoru pridejo do spoznanj, ki jih spremljajo vse življenje.
In čeprav v ribnikih in na svetu največ škode lahko naredijo velike ribe, pa so majhne ribe na svetu za to, da svet ni vse razžrt od velikih rib, ampak marsikdaj in marsikje ostaja tudi zaokrožen in cel.
Režija: Maja Križnik

Filmsko inventivno artikulirana pripoved o odtujenosti in nemoči odnosov.
En dan prinese izpraznjenost čustev, ki jih odslikavajo nedokončani in nedefinirani prostori pa tudi odsotnost komunikacije med protagonistoma.
Režija: Domen Martinčič