Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Reč v strugi najde svetleč kamenček in ga ponosno pokaže prijateljem. Zdaj si svojega želijo še drugi. Egon, Ajda in Mici mrzlično iščejo kristale in kmalu prispejo do njihovega najdišča. Pa zdaj? Naj uničijo skalo, v kateri se skriva dragocena žila, ali pustijo naravo nedotaknjeno in le uživajo ob njej.

Tudi tokratni jutranji program prinaša pestro paleto zanimivih tem. Spoznali bomo robota Frido, ki z umetno inteligenco spreminja medicino v UKC Maribor – o tej revoluciji bomo govorili s strokovnjakom dr. Izidorjem Mlakarjem. V rubriki Svetujemo bo fizioterapevtka Tanja Lončarič svetovala, kako obvladati bolečine v sklepih in preprečiti obrabo hrustanca. Z DJ-ema bomo skočili v nostalgična 90. leta, polna nepozabnih hitov in plesnih ritmov, ter obudili glasbene spomine tistega časa. Zadnjo uro pa bomo posvetili prometni debati – s strokovnjaki bomo iskali rešitve za vedno večjo gnečo na slovenskih cestah. Goran Obradovič je v svojem slogu raziskoval svet kavbojev in line dance-a. Katja Treer pa bo jutro preživela v Vetrinjskem dvoru, kjer se bo pridružila mojstrom rokodelskih spretnosti. Oddajo bo vodil Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.

Avtor besedila: Tomaž Pengov
Avtor glasbe: Tomaž Pengov

Ploščo Odpotovanja, kjer je bila prvič objavljena pesem V nasmehu nekega dneva, je Tomaž Pengov posnel leta 1973, deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. To je bila prva kant avtorska velika plošča v Sloveniji, jhkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, s ketarim bomo v pogovoru obudili spomine na nastajanje Odpotovanj.
Zagonetno sporočilo skladbe V nasmehu nekega dneva zmeraj znova odkrivajo poslušalci in se z njo podajo na pot s Tomažem Pengovom, ki “je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev,« kot ga je označil njegov prijatelj in sopotnik, pisatelj Milan Dekleva, ki bo sodeloval v pogovoru in osvetlil lirično širino Pengovove poezije.

Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Na majhnem znanstvenem inštitutu na Škotskem si je skupina biologov neumorno prizadevala, da bi iz celice odrasle živali ustvarila ovco. In 5. julija 1996 se je skotila znamenita klonirana ovca Dolly, kar je temeljito pretreslo ne le svet znanosti. V dokumentarni oddaji so posneta pričevanja strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem prelomnem projektu.

DOLLY: THE SHEEP THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Graeme Hart

Mednarodni dnevi daoistične kulture in Kako prepoznati Božji glas?

Konec oktobra so v Kopru, Ljubljani in Celju potekali Mednarodni dnevi daoistične kulture. Visoki predstavniki kitajskega daoističnega združenja so Slovenijo obiskali na povabilo Slovenskega daoističnega templja Najvišje harmonije.
V Mednarodni krščanski skupnosti verjamejo, da je dar preroštva eden od ključnih duhovnih darov Svetega Duha, ki ga človek ne bi smel preslišati ali celo zanemariti. Preroštvo lahko pomaga graditi cerkveno skupnost, krepiti vero, je v tolažbo in spodbuja k poslušnosti Bogu.

A Barangolások adásban az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban A szórakozás története és a Mesterek nyomában című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Zgodovina zabave in Po sledeh mojstrov.

Potem ko Michael končno pove Rosalie resnico o svojih čustvih do nje, ga ta vrže iz stanovanja. Malo pozneje pregori glavna varovalka in Rosalie noč preživi ob sveči. Ko Michael ponoči pride domov, ga v temi zamenja za vlomilca.
Angleški trener pola povabi Tima v svoje moštvo v London, a Tim njegovo ponudbo zavrne. Ko Franzi izve, da se ji je zlagal, vzame stvari v svoje roke.
Lucy se opogumi in razkrije svoja čustva Joellu.
Werner opazi, da je Cornelii všeč Robert. Svetuje mu, naj neha žalovati za Evo ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Pok in Pak se znajdeta v deželi, ki je en sam prostran bel papir, v njej pa živi osamljeni čarobni svinčnik. Kaj naj ta stori, da ne bo več tako sam?

Vse, kar pri svojem delu uporabi in naredi oblikovalka Natja Jankovič, je posebno. Tudi skrbno izbran les, pri katerem posebno pozornost namenja njegovim grčam in letnicam.
Velika ljubezen do lesa in starih predmetov ter spoštovanje okolja in kulturne dediščine sta Alenko Nose, mojstrico obnavljanja starih predmetov, pripeljala do restavriranja pohištva.
Oblikovalka keramike Brigita Gantar živi in ustvarja daleč proč od mestnega vrveža. Njen atelje obdaja narava – pogled se ustavi na brezmejnih pašnikih in travnikih.
Oblikovalec kovin Robert Jurak najpogosteje ustvarja iz železa, ki ga kombinira z lesom, glino in drugimi materiali. Plod njegove brezmejne domišljije so domišljijske skulpture in umetniški kipci.
Nad Kamnikom stoji več kot 350 let stara hiša, Budnarjeva domačija, ki je edinstven živi muzej. Kmečko bivališče, v katerem se zdi, da je čas obstal, omogoča vpogled v preprosto življenje slovenskih prednikov.

V oddajo je Bernarda Žarn povabila Heleno Koder, nekdanjo napovedovalko, scenaristko in urednico na TV Slovenija. Pred kratkim je izdala tudi knjigo, zbirko esejev, Krošnja z neznanimi sadeži, o kateri bo, na prvi dan Knjižnega sejma, tudi tekla beseda.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Čebelarstvo ima pri nas dolgo tradicijo. V dobi razsvetljenstva pa je doživelo prvo zlato dobo in se neizbrisno zapisalo v svetovno čebelarstvo.
Anton Janša je postal celo prvi čebelarski učitelj na svetu. Zato ni čudno, da so slovenski čebelarji njegov rojstni dan predlagali za praznovanje svetovnega dneva čebel.
Iz vasi Breznica na Gorenjskem je prišel na Dunaj in v nemščini napisal dva čebelarska priročnika, ki sta še vedno temeljni deli za vsakega čebelarja. Janšev nauk je bil tako pomemben, da je bil omenjen tudi v čebelarskem patentu oziroma zakonu o pospeševanju in zaščiti čebelarstva, ki ga je leta 1775 izdala cesarica Marija Terezija.

Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiser: Božo Grlj

Življenje Fride Kahlo, ene največjih umetnic dvajsetega stoletja, je še danes ovito v tančico skrivnosti. V tej poglobljeni tridelni dokumentarni seriji nam ustvarjalci s pomočjo poznavalcev slikarkinega življenja ter širokega nabora arhivskih posnetkov in fotografij razkrijejo, kako so umetnost, politika in ljubezen izoblikovali tako Fridin umetniški izraz kot tudi njen edinstveni značaj ter kako se je slavna slikarka vse življenje borila za lastno neodvisnost in si prizadevala, da bi se naposled osvobodila vpliva in nadzora moških.

1. del: Iskanje identitete in strta mladost
V prvem delu dokumentarne serije spoznamo zgodbo o odraščanju Fride Kahlo v času po mehiški revoluciji. Poznavalci in poznavalke njenega življenja spregovorijo o njenem otroštvu, uporniških šolskih dneh, prvi ljubezni in prometni nesreči, ki je na njenem telesu pustila neizbrisen pečat in ji za vedno spremenila življenje, ter seveda o usodnem srečanju z enim največjih slikarjev v porevolucijski Mehiki, Diegom Rivero.

BECOMING FRIDA KHALO / Velika Britanija / 2023 / Režija: Louise Lockwood

Vrvež na letošnji podnebni konferenci v Bakuju pomeni veliko skrbi in malo rešitev. Kaj se mora zgoditi na svetu, da bi res zaživel ambiciozen podnebni dogovor?
Voditeljev večine držav, ki največ prispevajo k emisijam, na letošnjo konferenco ni bilo. V Belo hišo se vrača Donald Trump in klimatologi pravijo, da se končuje še eno vročinsko rekordno leto. O izgubljanju podnebne bitke, kar smo ob lanskih poplavah občutili tudi v Sloveniji, v Globusu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Na Gospodarskem razstavišču se je začel 40. Slovenski knjižni sejem. Danes so podelili nagrado Maruše Krese, Založniška akademija pa je pripravila program na temo bralnih navad in bralnih strategij na lokalni ravni. Bili smo tudi na premieri "plesnega eseja o ustvarjanju in njega pogojih" Povabilo na večer(jo) plesalke in koreografinje Ane Pandur.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

96-letni Ivan Strnad je prava zakladnica spominov o dogajanju v okolici Šentjanža na Dolenjskem. Rojen je bil na Gradcu v družini petih otrok. Doma so imeli kmetijo, vse delo so opravljali ročno in tudi otroci so morali kmalu poprijeti zanj. Oče je delal v rudniku v Krmelju. Tam se je prehladil in pozneje zaradi tega tudi umrl. Pričevalec se spomni napetosti med liberalci in klerikalci v času Kraljevine Jugoslavije. Po napadu na Jugoslavijo je njihova kmetija prešla pod nemško oblast, zato se je družina morala popisati in nacistična oblast je pripravila sezname za izseljevanje. Jeseni leta 1941 je morala zapustiti kmetijo in se izseliti tudi Strnadova družina. Ivan se takole spominja: »To je bil samo jok, kaj bo zdaj, kdaj pridemo nazaj. Eni so govorili, da čez en mesec, eni, da čez eno leto, eni pa, da nikoli več. Hudo je bilo, mi otroci tega še nismo še tako občutili, ampak za starše je bilo pa grozno. Jaz se dobro spominjam, ko smo prišli v taborišče. S seboj pa nismo mogli vzeti nič več, ker se ni dalo nesti. Vzeli smo le nekaj obleke pa za pojesti, pa saj ni bilo kaj veliko.« Zbrali so jih v gradu Rajhenburg, nato odpeljali v Würtenberg ter nastanili v koncentracijskem taborišču, ki je bil ogromen samostan. Z očetom sta imela srečo, saj sta največ delala na samostanskem vrtu in z redovnicami so bili v lepih odnosih. Večina drugih Slovencev je delala v nemški vojaški industriji. Osvobodili so jih Maročani v francoskih uniformah, domov pa so prišli šele septembra leta 1945. Nova komunistična oblast pa vračajočim izseljencem ni zaupala, se spominja Ivan in dodaja, da je bilo pred vojno bolje kot takoj po vojni. Kmete so preganjali z visoko odmerjeno obvezno oddajo živil. V času, ko so bili v izgnanstvu, se je doma razrasla revolucija, ki je zagrešila številne umore domačinov. Potem je nastopila protirevolucija – ustanavljati so začeli vaške straže in kolo medslovenskega nasilja se je zavrtelo. Ivan pove zgodbo o lokalnem partizanu Milanu Majcnu. Leta 1954, ko je šlo za Trst, je bil Ivan mobiliziran, sicer pa je ostal doma na kmetiji, kjer sta si z ženo ustvarila družino. Delo je bilo trdo, prava pridobitev je bila prva kosilnica BCS, ki jo je kupil ženin stric iz Amerike. Ivan se je razveselil samostojne Slovenije. Spremlja tudi domačo politiko, čeprav se nad vladajočimi pogosto razjezi, ker samo obljubljajo in nič ne naredijo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.