Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

*****

Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane.
A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?

Spomnili se bomo nekaterih najlepših zgodb leta 2023. Strokovne sodelavce in druge goste, ki pomagajo oblikovati oddajo OŽL smo povprašali, kaj bi si po njihovem mnenju, v novem letu zaželele živali. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Pred vstopom v novo leto premierno predvajamo že 1400. oddajo Na vrtu. Nekatere stalnejše sogovornike smo povprašali, kaj bi spremenili, kako se pripravljajo na snemanje, kaj jim je najbolj ostalo v spominu... Pokukali smo tudi v zakulisje nastajanja oddaje, Sebastjan Lipar pa je za sodelavki Ireno Bedrač in Ana-Marijo Berk naredili poseben šopek in aranžma, prav tako pa sta Irena in Ana-Marija izbrali rastline, s katerimi sta presenetili sodelavce.

*****

*****

Na Hrvaškem je na sporedu 36. evropsko prvenstvo v vaterpolu. Turnir najboljših reprezentanc stare celine bi po prvotnih načrtih moral biti v Izraelu, a so ga morali organizatorji zaradi vojnih razmer prestaviti. Tekme bosta gostila Zagreb in Dubrovnik. Slovenski vaterpolisti bodo igrali v južni Dalmaciji.
Naslov najboljših branijo prav Hrvati, ki so pred dvema letoma zmagali na domačih tleh, tudi letos so eni izmed favoritov za končno zmago.

Na Veliki planini so zimski prazniki še posebno čarobni. Smo pa to lokacijo izbrali za zadnjo oddajo v letošnjem letu še zaradi nečesa drugega. Pogledali si bomo zgledno prenovo tipične koče, ki na zunaj ohranja tradicionalno podobo, medtem ko je interier prenovljen za sodobno uporabo.
Dobra hiša stoji na dobrih temeljih, cel svet pa stoji – na mladih! Lepo je videti, da je tudi mlajšim generacijam želja oblikovati domove v spoštovanju do stavbarske dediščine in obrtniške tradicije. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interjer, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav to, saj uspešno združuje dediščino rodbine z uporabnostjo sodobnega bivanja.
Ravno prav globoko smo v zimi, da se radi spominjamo vročih poletnih dni in radosti, ki jih le ti prinašajo. Kadar imamo na mizi kak zanimiv projekt slovenskega arhitekta, se naša ekipa odpravi tudi čez mejo. Tako smo se poleti odpeljali v hrvaško Istro, kjer ima slovenski par v prenovljeni hiški svojo počitniško oazo miru.
Lep pozdrav in SREČNO.

Pred nami je novo življenje Tomaža Kajzerja. ”Sem Tomaž Kajzer, odvetnik,” se predstavi na začetku nanizanke. “Če boste kdaj zabredli v težave, sem pravi naslov. Vendar, samo, če sem na vaši strani. V zakonu piše vse in jaz ga uporabljam do zadnje vejice in z vsemi luknjami v njem..." nadaljuje in nas odpelje v dogajanje, ki poteka po robu dobrega in zla.
Zloščeni Porsche, nesramno draga zapestna ura, brezhibno urejeno stanovanje, ekskluzivni hobi, vse to in še kaj ima ta zaželeni samski moški, ki je nepremagljiv v sodni dvorani. Je strah in trepet kolegov odvetnikov, ki jim nikoli ne prepusti, da vodijo igro in kaznuje vsako njihovo napako. Je njegov ideal življenje brez napak? Ali je v njegovem življenju sploh lahko kaj neuspešnega? Kaj bolečega, neodkritega?

Vse se vrača, vse se plača. Razen, če imaš dobrega odvetnika.

Topel, družbeno angažiran film režijskega dvojca Nakache in Toledano, ki zaradi skoraj dokumentarnega pristopa seže v srce.

Bruno in Malik sta prijatelja in predsednika društev, ki skrbijo za otroke in najstnike. Več kot dvajset let živita v drugačnem svetu – svetu avtističnih otrok in mladostnikov. Odločita se, da bosta s podporo neprofitnih organizacij usposabljala mlade s siromašnejših območij, da bi postali spremljevalci mladostnikov v stiski, ki so jih vse druge ustanove že zavrnile. Izjemno partnerstvo, zunaj tradicionalnih okvirov.

Film odlikuje tudi ganljiv konec, ki bo verjetno izvabil marsikatero solzo.

Originalni naslov: HORS NORMES
Leto produkcije: 2019
Država: Francija, Belgija
Žanr: drama
Režija: Olivier Nakache in Éric Toledano
Scenarij: Olivier Nakache in Éric Toledano
Igrajo: Vincent Cassel, Reda Kateb, Hélène Vincent, Bryan Mialoundama

Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet.

Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega
stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov.
Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen.
Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor.
Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja.
Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko!
Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.

Od 8 milijonov vrst na Zemlji jih je kar milijon ogroženih – 500 tisoč vrst žuželk in 500 tisoč drugih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi človekovih posegov v naravo, izlova in uničevanja življenjskega prostora danes rastlinske in živalske vrste izumirajo v času, ki ga merimo v desetletjih, in ne več v milijonih let kot v preteklosti, ko je tempo narekovala evolucija. Biotska raznovrstnost se hkrati zmanjšuje vsepovsod – od Amazonije in Afrike do Arktike, posledice pa bi lahko bile pogubne za vse.

EXTINCTION - THE FACTS / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Producentka: Serena Davies