Pričevalka Anica Rahne, rojena Kožuh leta 1933 na Šujici pri Dobrovi, je odraščala v družini krojaškega mojstra. V številni družini sta vladala sožitje in velika povezanost. Pri osmih letih je bila poslana za pastirico na tetino kmetijo in tam ostala osem let. Seveda je pogrešala domače, a tak način je bil v velikih družinah takrat pogost. Tudi sama je postala odlična šivilja, zaposlila se je najprej pri mojstrici Škrabarjevi, ki je krojila obleke tudi za ženo Edvarda Kardelja, Pepco Kardelj, in nekoč celo za bodočo Titovo ženo Jovanko Budisavljević. Iz tega obdobja se Anica Rahne spomni zanimive anekdote, ki kaže, kako so se nekatere komunistične tovarišice želele predstavljati kot velike gospe. Družino je usodno prizadela vojna. Prizadeto pripoveduje o perspektivnih bratih, ki sta končala v povojnih pomorih, oče pa se je za las rešil iz primeža režima. Preizkušnjam ni bilo konca, kasneje pa je v nesreči umrl še en brat in mnogo let zatem še mož Mirko. Anica je ostala sama z otroki, v veliko uteho ji je bila vera, in to, pove, želi prenesti tudi otrokom ter že vnukom in pravnukom, ki ji pomenijo največji blagoslov v življenju. Zelo je povezana s cerkvijo in v domači župniji še vedno zavzeto sodeluje.
Pamporovo v Bolgariji je novo prizorišče tekem svetovnega pokala za deskarje na snegu. Bolgarija je nekajkrat že gostila tekme svetovnega pokala, a v Banskem. Lani so tam v paralelnem slalomu zmagali: dvakrat Julie Zogg ter Maurizio Bormolini in Dario Caviezel.
Letos bosta v Pamporovu prav tako tekmi v paralelnem slalomu. Najboljšo slovensko uvrstitev v tej disciplini je v pretekli sezoni s petim mestom dosegla Gloria Kotnik. V paralelnem veleslalomu pa je bil Tim Mastnak drugo mesto in tako poskrbel za prve slovenske stopničke v lanski sezoni.
Komična drama. Film pripoveduje zgodbo o Pauli, zanimivi, duhoviti, vendar kaotični mladi ženski, ki se je iz tujine vrnila v Pariz potem, ko je premožni fotograf Joachim, s katerim je tam živela, grobo prekinil z njo. Vsa razburjena in histerična se znajde na urgenci, od koder kmalu pobegne, da bi se spet vrnila v Joachimovo stanovanje, v katerem najde njegovega mačka. Paula mačka vzame s seboj in se poda po ulicah Pariza. Ker nima službe, ne prijateljev, se hitro znajde pri mami, od koder je pred leti pobegnila. Mama je noče nazaj, spet je na ulici … Na podzemni naleti na Yuki, mlado lezbijko, ki je Paulo zamenjala za sošolko iz osnovne šole. Paula je ne prepozna, a vseeno pograbi za laž in se z Yuki spoprijatelji. Z malimi ali velikimi lažmi si pomaga tudi v drugih življenjskih položajih, ki jih prinaša na pot živahno velemesto. Tako postane varuška deklici Lili, ki Paulo vzljubi zaradi nenavadnih vzgojnih prijemov, kasneje se zaposli v trgovini s spodnjim perilom, kjer se spoprijatelji z Osmanom, varnostnikom trgovskega centra afriških korenin. Ko se že zdi, da se bodo zadeve nekako unesle, se začne vse podirati; medtem, ko se je odnos z Lili začel ogrevati, se je odnos z Lilino mamo ohladil, čemur je sledila odpoved službe. Nato se je morala odreči mačku. Ko je že začela pozabljati na Joachima, izve, da je noseča z njim …
MONTPARNASSE BIENVENÜE / FRA, BELG / 2017
Režija: Léonor Serraille / Scenarij: Léonor Serraille, Clémence Carré, Bastien Daret / Igrajo: Laetitia Dosch, Souleymane Seye Ndiaye, Grégoire Monsaingeon, Jean-Christophe Folly, Nathalie Richard, Arnaud de Cazes, Philippe Lasry, Marie Rémond, Jean-René Lemoine in drugi …
Fi poskuša dopovedati Lucy in njenemu možu Davidu, da ni prodala hiše in predlaga, da pokličejo policijo. Poleg tega je njen mož Bram izginil. Pogled nazaj: Fi in Bram živita ločeno. Fi v trenutku šibkosti povabi Brama domov na pijačo. Bram se ne more sprostiti, saj je pravkar povzročil prometno nesrečo in zbežal. Fi začuti, da je nekaj narobe. Merle je noseča, Fi posumi, da je otrok Bramov. Bram v baru spozna dekle.
OUR HOUSE / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Simon Ashdown
Režija: Sheree Folkson
V glavnih vlogah: Tuppence Middleton, Martin Compston, Rupert Penry-Jones, Buket Komur, Weruche Opla, Tommy Finnegan, Casper Knopf
Legendarna zasedba je svojo glasbeno pot začela pred 45 leti, leta 1977 s prvim nastopom na Gimnaziji Moste. Pozneje so druga za drugo nastajale mnoge provokativne pesmi, kot so Anarhist, Lublana je bulana, Totalna revolucija, Metka, ki so jim pozneje sledile Za železno zaveso, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre, Bandiera Rossa in številne druge.
Pankrti so s svojim delovanjem pisali zgodovino tako na glasbenem in kulturnem kot političnem področju ter se za vedno zapisali v zgodovino kot fenomen, ki še zdaj spremlja mlajšo in starejšo generacijo. Veljajo za največjo tako skupino vseh časov za železno zaveso.
Ob 45. obletnici leta 2022 so se Pankrti z velikim koncertom v legendarni ljubljanski Hali Tivoli poklonili svojemu občinstvu. Nastopili so v originalni zasedbi kot ob koncu delovanja: Pero Lovšin - Gnus, Bore Kramberger, Slavc Colnarič, Bogo Pretnar in Marc Kavaš. S svojo navzočnostjo so jih počastili tudi glasbeni kolegi iz skupine Električni orgazam, Davor Gobac (Psihomodopop), Borut Marolt (Niet) in Grega Skočir (Big Foot Mama), nekatere bomo videli tudi v televizijskem posnetku koncerta.
Koncert je režirala Urška Žnidaršič.
