Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 12. jul. 2024

TV Slovenija 2 • Pet, 12. jul.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Vabljeni k ogledu!

Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije.

Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila.
Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic.
Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu.
Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških.

Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet.
Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.

Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.

*****

Leto 1992 je bilo za slovenski šport prelomno, saj je Slovenija kot samostojna država prvič nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Po zaslugi veslačev se je že s prvega nastopa domov vrnila z medaljami. Več o teh igrah bodo spregovorili sami športniki v sedmi oddaji Slovensko olimpijsko stoletje.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sodobna hiša v mirni okolici Bleda je dober dokaz zglednega sodelovanja med lastnikoma in oblikovalko interierja. S skupnimi močmi so namreč za štirimi zidovi sodobne hiše ustvarili domač, a sodoben dom, ki odraža potrebe in življenjski ritem mlade družine z domačim kosmatincem.
Prej ali slej začnejo mladi razmišljati, kako iti na svoje in si ustvariti čisto svoj dom. Ni pa nujno, da zato zapustijo hišo staršev, kajti morda se ravno v njej skriva najboljše razmerje med samostojnostjo in intimo na eni ter finančno vzdržnostjo na drugi strani. Predstavimo vam mansardo, ki je prinesla oboje. Ponaša se z inovativnimi arhitekturnimi prijemi, predvsem pa se po prenovi kopa v dnevni svetlobi.
Sledi še en primer, ko si je mlada družina uredila dom v hiši staršev, v nadstropju nekaj desetletij stare hiše. Čez čas, ko prvotna zasnova stanovanja, ki je bilo prepredeno s številnimi stenami in manjšimi prostori, ni več ustrezala njihovim potrebam, so začutili potrebo po temeljiti osvežitvi.

O sreči je veliko napisanega. Veliko je ljudi, ki služijo s tem, da drugim obljubljajo srečo. Kaj je pravzaprav sreča? Dokumentarna oddaja prikaže, kako se je pojem sreče v času gospodarskega razvoja spremenil. Danes srečo oglašujejo reklamni spoti, je cilj izobraževalnih metod in tržnih prijemov. Je predmet pozitivne psihologije, znanosti, ki se je leta 1990 razvila v ZDA. Je osebna sreča res obraz razvite družbe ali pa je maska depresivnega okolja, ki zapoveduje srečo in človeka še bolj zasužnjuje?

MANUFACTURING HAPPINESS / LE BONHEUR A TOUT PRIX / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot

Zgodba v petih poglavjih o ljubezni in strasti, družini in vrhunski kulinariki.

Carsten in Maggie sta najnovejši zvezdi na danskem gurmanskem nebu. On je virtuozni kuharski mojster, ona pa antropologinja hrane. Ljubita se, imata dva čudovita otroka in vodita eno najbolj priljubljenih restavracij v Københavnu. Njuno življenje je popolno. Skoraj popolno: manjka jima le še prestižna Michelinova zvezdica – in zanjo sta pripravljena žrtvovati prav vse …

Originalni naslov: SMAGEN AF SULT
Leto produkcije: 2021
Država: Danska
Žanr: drama
Režija: Christoffer Boe
Scenarij: Christoffer Boe in Tobias Lindholm
Igrajo: Katrine Greis-Rosenthal, Nikolaj Coster-Waldau, Flora Augusta, Charlie Gustafsson, Nicolas Bro

Življenje v Papui Novi Gvineji določajo morilske tolpe, policijske racije, korupcija in skrajna revščina številnih prebivalcev. Glavno mesto Port Moresby spada v sam svetovni vrh med prestolnicami z največ nasilja. Mednarodne korporacije nezadržno izsekujejo tropski gozd, prvotni prebivalci pa nimajo kaj dosti od tega. Prav zelo neenakomerno razdeljeno bogastvo v državi, ki je sicer obdarjena z nahajališči zlata, bakra, cinka, nafte in plina, je eden izmed vzrokov za nasilje.

THE GANGS OF PAPUA NEW GUINEA / Francija / 2020 / Režija: Alxandre Spalaikovitch

Dokumentarna oddaja osvetljuje tragični nesreči dveh Boeingovih letal 737 Max v Indoneziji in Etiopiji, v katerih je umrlo 346 ljudi. Preiskava je razkrila korporativno goljufanje in pomanjkljiv regulativni postopek. Bistvo težave pa je bil sistem programske opreme, ki naj bi potnikom zagotovil varnost, a jih je namesto tega pahnil v smrt, proizvajalec pa pilotov sploh ni seznanil, kako deluje in kako ukrepati v primeru okvare.

BOEING'S FATAL FLAW / ZDA / 2021 / Režija: Thomas Jennings

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov