Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 2. okt. 2024

TV Slovenija 2 • Sre, 2. okt.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Az adás a biztonságos közlekedésről szól. A gyerekek kerékpároztak, közlekedési táblákkal ismerkedtek és rendőr kíséretében megnézték a jelzőlámpát. Az autómentes nap alkalmából pedig az úttestre rajzoltak.

Tema oddaje je varnost v prometu. Otroci so kolesarili, spoznavali prometne znake in si v spremstvu policista ogledali semaforje. Ob dnevu brez avtomobila pa so risali po cestišču.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Prav na sedemdeseti rojstni dan v Dnevno sobo prihaja ultramaratonec Martin Strel. Trenutno se pripravlja na življenjski projekt – plavanje okoli sveta. V svoji karieri je doživljal vzpone in padce, spoznaval svet slavnih in bogatih. Pravi, da je zajtrkoval z Mohamed Alijem, v avtu pa prevažal Michaela Jordana in LeBrona Jamesa. Po popularnosti se primerja z igralcem Russelom Croweom in se ima za Slovenca, ki je za prepoznavnost Slovenije naredil največ. Država, kot pravi, pa mu tega ne vrača.

Tokrat bomo les spoznali še na en način in sicer na najbolj izpostavljeni površini naših domov, v vlogi, kjer ga premalo cenimo, čeprav se je v njej stoletja odlično obnesel. Govorimo o zunanjem ovoju, ki ga tvorijo skodle. Gremo v objem neokrnjene narave, v razkošno namestitev, ki ne tekmuje z lepotami okoliške kulise, temveč jih s svojo prisotnostjo le še nadgradi. Edinstvena pa ni le kulisa, ki daje obiskovalcu občutek, da bi se vršacev lahko kar dotaknil, temveč tudi v skodle odet objekt, ki je zrasel na mestu nekdanjega počitniškega doma.
Potrkali smo na vrata mladega oblikovalca unikatnega izdelanega lesenega pohištva. Potreba po tem, da si opremi dom, je Jana Bariča spodbudila k temu, da je kar sam poprijel za orodje in se lotil izdelave lesenega pohištva. Diplomirani arhitekt urbanist je tako svoje poslanstvo našel v rokovanju z lesom, njegovi estetsko dovršeni kosi pa so bili doslej deležni že številnih domačih in tudi tujih priznanj.
Vajeni smo, da so vrtovi, ki nastanejo ob pomoči strokovnjakov, seveda v sodelovanju z lastniki, polni vsebine, domišljeni in trajnostno naravnani. Pri snovanju takih vrtov avtorji upoštevajo specifike lokacije, podnebja, lege zemljišča, predvsem pa želje in zahteve naročnikov. Vse navedeno velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v bližini Ljubljane. Njegova posebnost je v tem, da je nastal po načrtu krajinske arhitektke, vendar ob odsotnosti lastnikov.

Jure Kravanja, ki se je šele v svojih štiridesetih letih začel zanimati za fotografijo. Hobi se je hitro razvil v strast in način življenja. Njegovo delo je osredotočeno predvsem na abstraktno, arhitekturno in krajinsko fotografijo. Pred desetimi leti je v praksi udejanjil idejo o fotografiji kot diagnostičnem, terapevtskem in izraznem sredstvu in jo izvajal kot kreativni terapevt v Kliničnem psihiatričnem centru Polje, Ljubljana.

Bernarda in Jože gostita uspešnega podjetnika Iva Boscarola, ki je v ZDA prejel laskavi naziv Živa legenda letalstva. V goste prihajata tudi Živa Ploj Peršuh, umetniška vodja in dirigentka Slovenskega mladinskega orkestra ter priznani imitator in akademski violončelist Tilen Artač, ki predstavljata koncert s komičnimi elementi Klasični Artač. Na glasbenem odru se predstavljajo: Tinkara Kovač in Tokac s pesmijo Love song ter skupina Orlek in Maja Predatoria s pesmijo Na morje.

Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.

Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki.

Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Vizualno privlačen dokumentarni film o razvoju irskega plesa od tradicionalnega plesa do svetovnega fenomena. Film prikazuje osupljive izvedbe najboljših plesalcev te zvrsti na svetu. Številni med njimi so se pri ustvarjanju opirali na svoje irske plesne korenine, tudi Gene Kelly. Bogato arhivsko gradivo, uporabljeno v filmu, razkriva zgodovino irskega plesa, ob tem pa je poseben poudarek namenjen predstavi Riverdance.



STEPS OF FREEDOM: THE STORY OF IRISH DANCE / Irska 2021/režija Ruán Magan

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

V oddaji Prihodnost jezika bodo sogovorniki poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe lahko v slovenskem jeziku pričakujemo do leta 2050. Svoja razmišljanja bodo predstavili dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, dr. Simon Krek z Instituta Jožef Stefan in Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Ina Poteko, mlada raziskovalka z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.

Petra je obiskal brat Barry iz Avstralije. Peter pelje turiste v tematski park v Devonu. Na izlet vzame še vso družino – hčer, mamo, brata – ter Rito, Fran in še Bradleyja. Toda v park jim sledijo tudi Dave in zločinci, ki hočejo nazaj Rito.

DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019
Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones
Režija: Tim Kirkby
V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi

Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec.

Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom.
Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen.
Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost.
Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.«
Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.«
Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama.
Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov